Silvo Karo je v svetu alpinizma poznano ime. Tudi marsikdo, ki ne zahaja v gore, je že slišal zanj. Gre namreč za alpinista, ki se odlikuje tudi kot fotograf, pisec in snemalec ter izvira z Brda pri Ihanu. V svoji zavidljivi karieri je premagal že marsikatero zahtevno steno, osvojil številne himalajske osemtisočake ter preplezal več kot 2.000 različnih smeri, med katerimi je kar 320 prvenstvenih vzponov. Ko je kot drugi slovenski alpinist (za Andrejem Štremfljem) lansko leto prejel zlati cepin za življenjsko delo na področju alpinizma, je stopil ob bok alpinističnim legendam, kot so Reinhold Messner, Doug Scott, Robert Paragot in Kurt Diemberger.
Zlati cepin velja za najvišje alpinistično priznanje, ki se ga podeljuje za najvidnejše alpinistične dosežke. Francoska alpinistična revija Montagnes in The Groupe de Haute Montagne priznanje podeljuje že od leta 1992, od leta 2009 pa podeljuje tudi priznanje za življenjsko delo, katerega prejemnik je tudi Silvo Karo.
Njemu in njegovim dosežkom na čast je v dvorani Knjižnice Domžale v začetku decembra potekalo tudi odprtje razstave, naslovljene Silvo Karo: od lesenega do zlatega cepina, ki skozi fotografski objektiv predstavlja njegovo 40-letno alpinistično kariero. Nekatere fotografije so njegove lastne, druge so posneli njegovi soplezalci na različnih alpinističnih odpravah. Vsaka izmed 56 fotografij pripoveduje svojo zgodbo, kaže na pristno povezanost človeka in narave ter hkrati njuno medsebojno spoštovanje. Fotografije so hkrati tudi prikaz trdnih prijateljskih vezi, ki so se in se še danes tkejo na alpinističnih odpravah, poleg tega pa jasno kažejo na Karov razvoj in rast kot alpinista.
V uvodu je častnega gosta ter vse zbrane v dvorani nagovorila Tadeja Rode Teran iz Knjižnice Domžale, ki je izpostavila nekaj gostovih ključnih dosežkov, nato pa je besedo predala samemu Silvu Karu, ki se je v svojem nagovoru dotaknil tudi nedavno prejete nagrade za življenjsko delo, zlatega cepina, ki so mu ga podelili. To izkušnjo je označil kot silno čustveno, saj zanj zlati cepin pomeni, da so njegovi dosežki prepoznani tam, kjer dejansko štejejo. Izjemnemu alpinistu se je poklonila tudi domžalska županja Renata Kosec, slavnostnega odprtja pa se je med drugim udeležila tudi direktorica Knjižnice Domžale Barbara Zupanc Oberwalder. Za prav posebno presenečenje je poskrbel Silvov prijatelj Lojze Lenček; izročil mu je leseni cepin, ki ga je na samem začetku uporabljal kot svoj prvi cepin.
»V alpinizem nisem zašel, da bi o njem pisal. Niti sanjalo se mi ni, koliko časa me bo držal. Po začetnih letih bezljanja po gorah so se nabirale tudi izkušnje, želja je bilo vedno več kot časa. Tako sem kar naenkrat spoznal, da se že štiri desetletja plazim po gorah.« Tako Silvo v svojem delu iz leta 2018 popiše svoje alpinistične začetke, ko se še ni mogel zavedati, da bo iz prvotnega konjička zrasla mogočna, večdesetletna kariera, ki je in najbrž še bo navdihnila marsikoga, da sledi njegovim stopinjam. Karo je med drugim tudi pobudnik prve sodobne plezalne stene v Sloveniji, ki je v Športni dvorani v središču Domžal. Je tudi ustanovitelj Festivala gorniškega filma. Izjemne dosežke so mu priznali tudi s podelitvijo Bloudkove nagrade ter najvišjega državnega odlikovanja v Republiki Sloveniji – reda za zasluge, ki ga je leta 2010 prejel iz rok tedanjega predsednika Danila Türka.
Na športno obarvanem dogodku se je slavnostni gost posebej zahvalil Kristini Galun, ki v Knjižnici Domžale med drugim skrbi za domoznanstvo, saj je še pred samo razstavo pripravila krasen prispevek, ki natančno popisuje Karove vzpone, dosežke in nasploh življenje. Slednjega si lahko preberete na spletnem portalu Kamra. Uradnemu delu je sledil kratek kulturni program, za katerega sta poskrbela baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik. Kot se za tovrstne dogodke spodobi, je sledila še pogostitev, kjer se je pogovor o razstavi, alpinizmu in še marsičem nadaljeval ob okusni jedači in pijači.
Podrobneje pa smo se z avtorjevimi odpravami in samim življenjem seznanili ob mednarodnem dnevu gora in v okviru festivala Brati gore, ki je potekal 11. decembra, le teden po odprtju razstave, v večnamenski dvorani Knjižnice Domžale. Na dogodku je avtor spregovoril tudi o svojem delu Alpinist, kjer popisuje vzpone in padce (dobesedne in tiste v prenesenem pomenu) alpinističnih odprav. Razstava je v knjižnici na ogled do vključno 5. januarja.
Barbara Kopač
