Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske se s hišnimi imeni ukvarja že 13 let. Zbira in raziskuje jih po gorenjskih občinah. V tem letu je skupaj z domačini začel zbirati hišna imena tudi v občini Domžale, najnatančneje v krajevnih skupnostih Homec, Nožice in Preserje. Rezultate je predstavil 12. aprila v gasilskem domu na Homcu.
»Cilj zbiranje imen je, da jih ohranimo v izvornem narečju. Danes se bomo pogovarjali o hišnih imenih iz Homca, Nožic in Preserij. Akcijo smo začeli že leta 2009 v Zgornjesavski dolini, od takrat naprej smo popisali 22 občin. V vaši bližini smo popisali že občine Komenda, Mengeš in Trzin. V naslednjih mesecih bomo popisali imena še v KS Radomlje in Rova,« je povedal Klinar.
Od kod pridejo hišna imena?
Hišna imena označujejo domačije in pripadajoče posesti in predvsem ljudi, ki na teh domačijah živijo. To je bilo še predvsem pomembno v preteklosti, ko so imeli ljudje enaka imena in priimke in so se klicali po imenu hiše, iz katere so prihajali. Hiše takrat niso imele številk, imele pa so imena. Ime neke domačije so izbrali na več različnih načinov. Poimenovali so jih po ledinskih imenih ali po imenih gospodarjev ali njihovih vzdevkih in po značilnih živalih ter rastlinah območja.
Hišna imena se počasi zgubljajo in pozabljajo. Zato je Klinar vse prisotne domačine spomnil na pomen njihovega ohranjanja. »Ponosno povejte, iz katere hiše prihajate, naj vaši otroci in vnuki vedo, čigavi so,« je prisotnim na srce položil raziskovalec hišnih imen. Imena predstavljajo zgodovino kraja in so del kulturne dediščine, zato so bila leta 2020 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Na koncu so si domačini in Klinar vzeli čas in šli čez sezname zbranih hišnih imen v Homcu, Nožicah in Preserjah.
V gorenjskem narečju se pojavlja veliko različnih posebnosti v govorih, zato je pomembno, da raziskovalec prisluhne govoru domačinov, saj ni vseeno ali naglasimo prvi ali drugi e v besedi. Narečna imena se zapisujejo tudi z zapisom pol glasov, ki jih v knjižnem jeziku ne zapisujemo. Primer je narečno napisana beseda Pr Cénət.
Za stara hišna imena strokovnjaki pogledajo v župnijske knjige, preverijo katastre in obstoječo literaturo. V naših občinah so tako velikega pomena dela Staneta Stražarja. Seveda svoj kraj najbolje poznajo domačini, zato je na včerajšnjem srečanju Klinar skupaj z domačini preveril zbrana krajevna imena in zapisal njihov pravilni izgovor. Vsa imena bodo zbrana v knjižici Kako se pri vas reče. Lastniki hiš bodo dobili tudi glineno ploščico z narečno zapisanim imenom.
