sobota, 13 aprila, 2024
9.1 C
Kamnik
9.1 C
Kamnik
sobota, 13 aprila, 2024
9.1 C
Kamnik
sobota, 13 aprila, 2024
9.1 C
Kamnik
sobota, 13 aprila, 2024
DomovAktualnoReferendum o šolski prehrani

Referendum o šolski prehrani

Že lansko leto smo se v Dijaški skupnosti Gimnazije in Srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik zavezali, da bomo z obšolskimi dejavnostmi na šoli spodbujali aktivno politično participacijo vseh dijakov. To točko letnega delovnega načrta smo uresničili s številnimi projekti, med drugim tudi s šolsko simulacijo referenduma, na katerem so vsi dijaki imeli možnost, da odločajo o spremembi šolskega zvonca. Letos smo se projekt odločili ponoviti, vendar smo mu tokrat dodali novo dimenzijo političnega življenja, saj smo odprli tematiko potrošnje mesa in vegetarijanstva.


V Sloveniji že nekaj časa velja prepričanje, da smo mladi politično neaktivni in da se neradi vključujemo v demokratične procese na državni ter lokalni ravni. Velikokrat lahko namreč slišimo trditve, da mladih politika enostavno ne zanima in da so mnenja, da se jih politično dogajanje ne tiče. Vendar pa se je pri tem nujno vprašati, kaj politika počne, da bi se približala mladim in jih spodbudila k aktivnemu vključevanju v odločevalne procese. Zagotovo k zanimanju mladih za politiko ne pripomore dejstvo, da do 18. leta sploh nimamo volilne pravice. V pomoč ni niti zapostavljenost mladinskih tematik na državnem nivoju, kjer o problemih mladih redkokdaj slišimo obširne razprave. Ne glede na to pa mora država poskrbeti, da se vsi mladi o politiki izobrazimo.

Po učnem programu se z njo prvič srečamo v okviru predmeta državljanska in domovinska vzgoja ter etika, ki je v predmetnik umeščen v 7. in 8. razredu osnovne šole, kadar večina dopolni 13 let. Do letos je to dopolnjeval le še enoletni gimnazijski predmet sociologija, v okviru katerega mladi državljani ponovno pridemo v stik z osnovami delovanja države, delitvijo oblasti, načinom volitev, sprejemanjem zakonov, pravnim redom itd. V letošnjem šolskem letu pa je prišlo do spremembe, saj se je v 3. letnik na novo umestil tudi sklop aktivno državljanstvo, ki ga morajo izvajati vse srednje šole v Sloveniji. To naj bi uresničile preko raznih aktivnosti, ki pa jih država ni enotno določila, vendar svobodo prepustila vsaki šoli.

Za nekatere srednje šole, kot je naša, to pomeni možnost za ogromno aktivnosti, ki jih prej nismo imeli kdaj izvesti, v drugih šolah pa je na žalost to le nekaj več izpolnjenih obrazcev (na sestanku vseh slovenskih dijaških skupnosti prejšnji teden je namreč veliko dijakov prvič slišalo za aktivno državljanstvo v šolah). Kljub temu je ideja za novi šolski sklop dobra, saj mladi največ svojega časa, obkroženi z najbolj raznoliko skupino ljudi, preživijo v šoli, torej mora šola postati kraj, v katerem se odraža demokracija. Čeprav je prvi korak k večji politični participaciji mladih že uvedba teoretičnega znanja o državnem sistemu in politiki v srednje šole, pa to zagotovo ni dovolj. Pomembno je, da mladi pridobljeno znanje izkusimo na lastni koži in demokratične vrednote ponotranjimo, kar lahko naredimo le, če vidimo kako demokracija ter politika delujeta v praksi.

Kot del aktivnega državljanstva smo se tudi letos odločili, da ob obletnici plebiscita organiziramo šolsko simulacijo referenduma. Naš cilj je bil, da referendum naredimo čim bolj pristen in podoben dejanskemu glasovanju na državni in lokalni ravni. Imenovali smo štiričlansko volilno komisijo, ki je pripravila glasovnico, volilno skrinjico, prostor za volišče in seveda še ves potreben material, na koncu pa tudi preštela oddane glasove. Dijaki so glasovali tako, da so se zglasili na volišču pred volilno komisijo, za identifikacijo pokazali svojo dijaško izkaznico, se vpisali v volilni imenik in nato med tremi kartonastimi stenami obkrožili za ali proti. S tem smo zadovoljili naš prvi kriterij po spodbujanju aktivnega državljanstva s tem, da politično odločanje pripeljemo v šolo in približamo dijakom. Naš drugi kriterij pa se je tokrat navezoval na odpiranje razprave o za družbo pomembnih tematikah, o katerih dijaki drugače ne bi razmišljali.

Referendumsko vprašanje lanskega leta o spremembi šolskega zvonca smo zastavili zato, ker smo želeli, da bi bilo izvedljivo in prinašalo možnost, da se volja dijakov na koncu tudi upošteva, ter da dijaki v čim krajšem času spoznajo, da ima njihov glas in mnenje velik vpliv na okolico. Letos smo vsa ta načela upoštevali, vendar šli korak dlje in izbrali temo šolske prehrane, jo povezali z aktualno razpravo o okolijski krizi in zastavili vprašanje: “Ali ste za to, da sta v skladu z zelenim prehodom malica in kosilo enkrat na teden brezmesna za vse dijake?”.

Na naši šoli sta že od nekdaj na voljo dva menija za malico – en navaden in en brezmesni. Letos je možnost brezmesnega obroka bila uvedena tudi pri kosilu, tako da lahko dijaki z vegetarijansko prehrano v šoli pojejo dva obroka kot tudi  vsi ostali. Kljub temu pa je na brezmesni meni naročenih le nekaj dijakov, zato smo z referendumom na glasovanje dali predlog, da bi enkrat tedensko brezmesno jedli vsi. To se povezuje predvsem z okolijsko krizo, h kateri veliko pripomore mesna industrija, ki je po nekaterih podatkih odgovorna za kar 15% vseh izpustov, ki jih človeštvo ustvari letno. V tej statistiki Slovenci nastopamo v slabi luči, saj letno pojemo okrog 20kg več mesa na osebo kot povprečni Evropejec. Vsa ta dejstva in argumente smo pred referendumom predstavili v oddaji Radia Rudi pod rubriko Rudijeva tema, v kateri smo raziskali vegetarijanstvo.

Navdih za referendumsko vprašanje je bila tudi aktualna javna razprava o potrošnji mesnih izdelkov, ki jo je v Sloveniji spodbudil predvsem predsednik vlade Robert Golob, ko je v Strasbourgu dejal, da moramo vsi skupaj porabiti manj mesa. Če spremljate družbena omrežja, ste gotovo že zasledili, da so Slovenci nad izjavo ogorčeni, saj da premier nima nobenih pristojnosti, da prazni naše hladilnike, češ da je to stvar vsakega posameznika. To bi sicer držalo, če ne bi po nesrečnem naključju vsi ljudje živeli na skupnem planetu, imenovanem Zemlja, kjer imajo dejanja posameznika posledice za vse nas.

Na našem referendumu se je izkazalo, da mladi, ki so v svojih političnih prepričanjih po navadi manj konservativni in bolj nagnjeni k spremembam, vseeno niso pripravljeni na kakršnokoli zmanjšanje potrošnje mesa. Več kot 60% glasov je bilo namreč proti brezmesnemu dnevu, okrog 35% pa za. Za vse generacije Slovencev, od najstarejših do najmlajših, je torej meso preveč pomemben del vsakodnevne diete, da bi se mu lahko odpovedali enkrat na teden, kar je povedno.

Ne glede na izid pa je bil namen referenduma popolnoma dosežen. Na šolskih hodnikih je bilo v dneh pred referendumom slišati veliko pogovorov o vegetarijanstvu, šolske stene so bile polepljene s propagandnimi plakati. Dijaki so več razmišljali o okolijski problematiki, etiki ravnanja z živalmi, rastlinski prehrani itd. Pokazalo se je tudi, da smo se mladi pripravljeni v velikem številu politično udejstvovati, če gre za probleme, ki imajo neposreden vpliv na naše življenje. Volilna udeležba je bila več kot 75% – zanimivo, celo višja od lanskoletnega odločanja o šolskem zvoncu.

Štiri generacije kamniških dijakov smo tako do potankosti natančno in z lastno izkušnjo spoznali mehanizem referenduma, ki je eden od temeljev demokracije. Soočili smo se z demokratičnim odločanjem, zdaj pa prihaja čas, ko se bomo morali soočiti še z demokratičnim sprejemanjem referendumskih izidov in njegovih posledic, kar zadnje čase predstavlja večji problem za demokracijo, kot bi si marsikdo mislil.

Matic Hrabar,

predsednik dijaške skupnosti

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
clear sky
9.1 ° C
11.8 °
7.9 °
93 %
1kmh
0 %
sob
23 °
ned
26 °
pon
22 °
tor
14 °
sre
11 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovAktualnoReferendum o šolski prehrani

Referendum o šolski prehrani

Že lansko leto smo se v Dijaški skupnosti Gimnazije in Srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik zavezali, da bomo z obšolskimi dejavnostmi na šoli spodbujali aktivno politično participacijo vseh dijakov. To točko letnega delovnega načrta smo uresničili s številnimi projekti, med drugim tudi s šolsko simulacijo referenduma, na katerem so vsi dijaki imeli možnost, da odločajo o spremembi šolskega zvonca. Letos smo se projekt odločili ponoviti, vendar smo mu tokrat dodali novo dimenzijo političnega življenja, saj smo odprli tematiko potrošnje mesa in vegetarijanstva.


V Sloveniji že nekaj časa velja prepričanje, da smo mladi politično neaktivni in da se neradi vključujemo v demokratične procese na državni ter lokalni ravni. Velikokrat lahko namreč slišimo trditve, da mladih politika enostavno ne zanima in da so mnenja, da se jih politično dogajanje ne tiče. Vendar pa se je pri tem nujno vprašati, kaj politika počne, da bi se približala mladim in jih spodbudila k aktivnemu vključevanju v odločevalne procese. Zagotovo k zanimanju mladih za politiko ne pripomore dejstvo, da do 18. leta sploh nimamo volilne pravice. V pomoč ni niti zapostavljenost mladinskih tematik na državnem nivoju, kjer o problemih mladih redkokdaj slišimo obširne razprave. Ne glede na to pa mora država poskrbeti, da se vsi mladi o politiki izobrazimo.

Po učnem programu se z njo prvič srečamo v okviru predmeta državljanska in domovinska vzgoja ter etika, ki je v predmetnik umeščen v 7. in 8. razredu osnovne šole, kadar večina dopolni 13 let. Do letos je to dopolnjeval le še enoletni gimnazijski predmet sociologija, v okviru katerega mladi državljani ponovno pridemo v stik z osnovami delovanja države, delitvijo oblasti, načinom volitev, sprejemanjem zakonov, pravnim redom itd. V letošnjem šolskem letu pa je prišlo do spremembe, saj se je v 3. letnik na novo umestil tudi sklop aktivno državljanstvo, ki ga morajo izvajati vse srednje šole v Sloveniji. To naj bi uresničile preko raznih aktivnosti, ki pa jih država ni enotno določila, vendar svobodo prepustila vsaki šoli.

Za nekatere srednje šole, kot je naša, to pomeni možnost za ogromno aktivnosti, ki jih prej nismo imeli kdaj izvesti, v drugih šolah pa je na žalost to le nekaj več izpolnjenih obrazcev (na sestanku vseh slovenskih dijaških skupnosti prejšnji teden je namreč veliko dijakov prvič slišalo za aktivno državljanstvo v šolah). Kljub temu je ideja za novi šolski sklop dobra, saj mladi največ svojega časa, obkroženi z najbolj raznoliko skupino ljudi, preživijo v šoli, torej mora šola postati kraj, v katerem se odraža demokracija. Čeprav je prvi korak k večji politični participaciji mladih že uvedba teoretičnega znanja o državnem sistemu in politiki v srednje šole, pa to zagotovo ni dovolj. Pomembno je, da mladi pridobljeno znanje izkusimo na lastni koži in demokratične vrednote ponotranjimo, kar lahko naredimo le, če vidimo kako demokracija ter politika delujeta v praksi.

Kot del aktivnega državljanstva smo se tudi letos odločili, da ob obletnici plebiscita organiziramo šolsko simulacijo referenduma. Naš cilj je bil, da referendum naredimo čim bolj pristen in podoben dejanskemu glasovanju na državni in lokalni ravni. Imenovali smo štiričlansko volilno komisijo, ki je pripravila glasovnico, volilno skrinjico, prostor za volišče in seveda še ves potreben material, na koncu pa tudi preštela oddane glasove. Dijaki so glasovali tako, da so se zglasili na volišču pred volilno komisijo, za identifikacijo pokazali svojo dijaško izkaznico, se vpisali v volilni imenik in nato med tremi kartonastimi stenami obkrožili za ali proti. S tem smo zadovoljili naš prvi kriterij po spodbujanju aktivnega državljanstva s tem, da politično odločanje pripeljemo v šolo in približamo dijakom. Naš drugi kriterij pa se je tokrat navezoval na odpiranje razprave o za družbo pomembnih tematikah, o katerih dijaki drugače ne bi razmišljali.

Referendumsko vprašanje lanskega leta o spremembi šolskega zvonca smo zastavili zato, ker smo želeli, da bi bilo izvedljivo in prinašalo možnost, da se volja dijakov na koncu tudi upošteva, ter da dijaki v čim krajšem času spoznajo, da ima njihov glas in mnenje velik vpliv na okolico. Letos smo vsa ta načela upoštevali, vendar šli korak dlje in izbrali temo šolske prehrane, jo povezali z aktualno razpravo o okolijski krizi in zastavili vprašanje: “Ali ste za to, da sta v skladu z zelenim prehodom malica in kosilo enkrat na teden brezmesna za vse dijake?”.

Na naši šoli sta že od nekdaj na voljo dva menija za malico – en navaden in en brezmesni. Letos je možnost brezmesnega obroka bila uvedena tudi pri kosilu, tako da lahko dijaki z vegetarijansko prehrano v šoli pojejo dva obroka kot tudi  vsi ostali. Kljub temu pa je na brezmesni meni naročenih le nekaj dijakov, zato smo z referendumom na glasovanje dali predlog, da bi enkrat tedensko brezmesno jedli vsi. To se povezuje predvsem z okolijsko krizo, h kateri veliko pripomore mesna industrija, ki je po nekaterih podatkih odgovorna za kar 15% vseh izpustov, ki jih človeštvo ustvari letno. V tej statistiki Slovenci nastopamo v slabi luči, saj letno pojemo okrog 20kg več mesa na osebo kot povprečni Evropejec. Vsa ta dejstva in argumente smo pred referendumom predstavili v oddaji Radia Rudi pod rubriko Rudijeva tema, v kateri smo raziskali vegetarijanstvo.

Navdih za referendumsko vprašanje je bila tudi aktualna javna razprava o potrošnji mesnih izdelkov, ki jo je v Sloveniji spodbudil predvsem predsednik vlade Robert Golob, ko je v Strasbourgu dejal, da moramo vsi skupaj porabiti manj mesa. Če spremljate družbena omrežja, ste gotovo že zasledili, da so Slovenci nad izjavo ogorčeni, saj da premier nima nobenih pristojnosti, da prazni naše hladilnike, češ da je to stvar vsakega posameznika. To bi sicer držalo, če ne bi po nesrečnem naključju vsi ljudje živeli na skupnem planetu, imenovanem Zemlja, kjer imajo dejanja posameznika posledice za vse nas.

Na našem referendumu se je izkazalo, da mladi, ki so v svojih političnih prepričanjih po navadi manj konservativni in bolj nagnjeni k spremembam, vseeno niso pripravljeni na kakršnokoli zmanjšanje potrošnje mesa. Več kot 60% glasov je bilo namreč proti brezmesnemu dnevu, okrog 35% pa za. Za vse generacije Slovencev, od najstarejših do najmlajših, je torej meso preveč pomemben del vsakodnevne diete, da bi se mu lahko odpovedali enkrat na teden, kar je povedno.

Ne glede na izid pa je bil namen referenduma popolnoma dosežen. Na šolskih hodnikih je bilo v dneh pred referendumom slišati veliko pogovorov o vegetarijanstvu, šolske stene so bile polepljene s propagandnimi plakati. Dijaki so več razmišljali o okolijski problematiki, etiki ravnanja z živalmi, rastlinski prehrani itd. Pokazalo se je tudi, da smo se mladi pripravljeni v velikem številu politično udejstvovati, če gre za probleme, ki imajo neposreden vpliv na naše življenje. Volilna udeležba je bila več kot 75% – zanimivo, celo višja od lanskoletnega odločanja o šolskem zvoncu.

Štiri generacije kamniških dijakov smo tako do potankosti natančno in z lastno izkušnjo spoznali mehanizem referenduma, ki je eden od temeljev demokracije. Soočili smo se z demokratičnim odločanjem, zdaj pa prihaja čas, ko se bomo morali soočiti še z demokratičnim sprejemanjem referendumskih izidov in njegovih posledic, kar zadnje čase predstavlja večji problem za demokracijo, kot bi si marsikdo mislil.

Matic Hrabar,

predsednik dijaške skupnosti

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
clear sky
9.1 ° C
11.8 °
7.9 °
93 %
1kmh
0 %
sob
23 °
ned
26 °
pon
22 °
tor
14 °
sre
11 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano