Tesnoba, stres in izgorelost so ene največjih težav modernega sveta. Z njimi se soočajo tako posamezniki, organizacije in družba kot celota. Zato je krepitev psihološke odpornosti, ki je sposobnost učinkovitega prilagajanja na stresne situacije, nujna – že danes, še bolj pa bo v prihodnje, na kar opozarjajo tudi mednarodne institucije. »Svetovni gospodarski forum je psihološko odpornost uvrstil na drugo mesto med najbolj zaželenimi kompetencami do leta 2030,« poudarja Trzinec Boris Tone Peršak, eden tistih, ki se v Sloveniji sistematično ukvarja s tem področjem. Ustvaril je avtorski program psihološkega svetovanja za krepitev te veščine prihodnosti – tako za posameznike kot organizacije.
»Moj cilj je ljudi opremiti z veščinami, ki jim pomagajo, da so lažje kos življenjskim izzivom. Določene težave so neizbežne, in je bolje, da smo nanje dobro pripravljeni,« meni Peršak, ki je v okviru svojega podjetja Virtus svetovanje razvil program za krepitev veščin psihološke odpornosti za boljše soočanje z izzivi in večji uspeh.
Trzinec je na samostojno pot stopil pred slabima dvema letoma. Po študiju psihologije je najprej kot psihoterapevt delal v centru za psihosocialno rehabilitacijo odvisnikov od drog. Čeprav ga je delo v terapevtski skupnosti veselilo, ga je mikal tudi poslovni svet. Po magistrskem študiju ekonomije se je zaposlil kot poslovni svetovalec največjim slovenskim podjetjem. »Želja po samostojni poti je bila prisotna že od študija, a hkrati sem prepričan, da se mora človek najprej preizkusiti v različnih vlogah, da pridobi izkušnje in bolje razume delovanje organizacij,« razloži Peršak, ki je imel že dlje časa izdelano idejo, kaj bi rad počel, in se ves čas tudi izobraževal v tej smeri. Poleg obeh študijev je namreč opravil tudi več specialističnih izobraževanj iz psihološke odpornosti ter pozitivne psihologije, katere velik del predstavlja tematika psihološke odpornosti.
Tudi Slovenci nismo odporni proti stresu
Svetovna zdravstvena organizacija je že pred leti stres opredelila kot eno največjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja – ne le v svetu, temveč tudi pri nas. Raziskave Inštituta Mediana (2024) kažejo, da je kar 35 % Slovencev v stresu zaradi službe, 21 % pa v stres spravlja družina. Boris Tone Peršak o veščinah spopadanja s stresom in varovalnih dejavnikih pred izgorelostjo, ki je lahko posledica dolgotrajnega stresa, uči tako posameznike kot zaposlene v organizacijah. Prvim kot psiholog nudi klasično psihološko svetovanje oziroma psihoterapijo, poleg tega pa nudi tudi deseturni program, specifično zasnovan za razvoj psihološke odpornosti posameznika. »Program sem sestavil na podlagi lastnega znanja, izkušenj in izobraževanj. To ni predavanje, temveč praktično delo, ki vključuje vaje in uporabo dejavnikov odpornosti na konkretnih težavah in izzivih, ki jih oseba ima. Psihološke odpornosti ne moremo razviti z branjem knjig, temveč s spoznavanjem samega sebe in treniranjem veščin psihološke odpornosti v praksi,« poudarja Peršak.
Individualni program ima dva sklopa. Prvi del je namenjen spoznavanju samega sebe, lastnih prepričanj, vzorcev razmišljanja in vedenja, ter raziskovanju, kako naša prepričanja sprožijo določene misli, slednje pa čustva, ki vplivajo na vedenje. Drugi del je namenjen spreminjanju teh vzorcev. »Če se v neki situaciji pretirano čustveno odzivamo in si s tem naredimo več škode kot koristi, je smiselno, da se naučimo odzvati drugače. Namen vaj je, da oseba razvije sposobnost čim bolj realističnega pogleda na situacije, zato da so njene misli in čustva primerna okoliščinam. Včasih je močan čustven odziv seveda povsem upravičen. Pogosto pa je pretiran ali neustrezen, kar zmanjšuje našo odpornost,« pravi Peršak in dodaja, da je zadnje srečanje namenjeno pregledu vsega, kar so v programu obdelali, »označimo področja, ki osebi povzročajo največ težav, in tista, ki jih že dobro obvladuje. Skupaj oblikujemo načrt za prihodnost – kako nadaljevati delo in dolgoročno krepiti odpornost na stres.«
Podpora organizacijam za večjo odpornost
Pri organizacijah je pristop podoben, s tem da Peršak nudi psihološko svetovanje zaposlenim, ter ključnim kadrom, ki se lahko odločijo za program razvoja psihološke odpornosti, zasnovan podobno kot pri individualnem delu. »Razlika je v poudarku na službenih izzivih, delovnih odnosih in zahtevah, s katerimi se soočajo vodje in zaposleni,« pojasni Peršak, ki nudi tudi predavanja in delavnice za večje skupine zaposlenih. Prednost njegovih svetovanj je, da so praktična, saj se udeleženci učijo na lastnih izzivih in težavah. Na delavnicah se ne vračajo v preteklost, temveč se usmerjajo v sedanjost in prihodnost z namenom spremembe vzorcev vedenja. »V procesu se učimo orodij in veščin za konstruktivne odzive, ki so bolj v skladu z želenim vedenjem.«
Svetovanje organizacijam združuje obe Peršakovi študijski področji – psihologijo in ekonomijo. »Odločitev se mi je zdela logična, saj je tovrstne sistemske podpore organizacijam manj. Poleg tega služba predstavlja zelo pomemben del življenja posameznika – in hkrati za marsikoga tudi največji vir stresa. Če lahko organizacija ponudi prostor, kjer zaposleni o tem spregovorijo, dostop do svetovanja in razvijanja odpornosti na stres, se lahko dolgoročno bistveno izboljša kakovost njihovega življenja in dela,« pravi Peršak.
Odpornost na stres se posebej pokaže ob spremembah
Ne izboljša pa se le kakovost življenja posameznika, temveč ima koristi tudi organizacija: manj fluktuacije, absentizma in odpora do sprememb ter večja produktivnost in angažiranost. Organizacije, tudi v Sloveniji, se vse bolj zavedajo, da je psihološka odpornost pomembno področje. »Moje storitve uporabljajo predvsem večja slovenska podjetja in tista, ki stremijo k odličnosti,« razkrije Peršak. Pogosto tudi zaradi kadrovskih pritiskov in večje privlačnosti na trgu dela, nekatera pa zaradi vodstva, ki verjame v pomen mehkih veščin. Peršak je prepričan, da trening psihološke odpornosti zaposlenih ni strošek, temveč je investicija, ki se obrestuje. »Živimo v svetu, ki se spreminja izjemno hitro – spremembe so vedno pogostejše in zahtevnejše. To od zaposlenih zahteva prilagodljivost in fleksibilnost. Prav v sposobnosti prilagajanja spreminjajočim se okoliščinam pride do izraza psihološka odpornost: ali se znajo zaposleni hitro prilagoditi ali jih spremembe ohromijo,« poudarja.
Psihološko odporen posameznik je brez čustev? Ni res!
Z vse večjim zanimanjem za področje odpornosti na stres se pojavljajo tudi zmote, kaj to sploh pomeni. Biti psihološko odporen pomeni napredovati kljub izzivom. Kot pravi Peršak, si ljudje takšne posameznike predstavljajo kot tiste, ki vse zmorejo sami, ves čas rinejo naprej in v življenju ne potrebujejo nikogar. A to je daleč od resnice! »Poleg hvaležnosti, zmožnosti uživanja v življenju in iskanja pozitivnih plati v sicer težkih situacijah je eden ključnih dejavnikov psihološke odpornosti ravno socialna povezanost. Tisti, ki lahko v težki situaciji pokliče nekoga, gre z njim na kavo, se pogovori in izprazni čustva, s čimer se hitreje vrne h konstruktivnemu reševanju problema, je bolj odporen na stres.« Tudi zmoto, da so psihološko odporni ljudje brez čustev, Peršak ovrže. »Biti odporen ne pomeni, da si ravnodušen in neobčutljiv, temveč da se na situacijo odzoveš s primernim čustvom in ustrezno intenziteto čustva. Psihološko odporni ljudje konstruktivno rešujejo težave, hkrati pa v težkih situacijah ostajajo aktivni in ne zdrsnejo v pasivnost ali malodušje. Na kaj lahko vplivam? Kaj moram sprejeti, ker na to ne morem vplivati? In kaj konkretno lahko naredim? Tak način razmišljanja vodi k dejanjem, ki pomagajo vzpostaviti ravnovesje in konstruktivno reševati situacijo.«
Kar uči druge, uporablja tudi sam
»Verjamem, da se veščin psihološke odpornosti lahko nauči vsak ter jih s pravim pristopom in vajo močno okrepi,« je prepričan Trzinec. Zato v prihodnje načrtuje še več sodelovanj z organizacijami, in sicer predvsem z individualnimi svetovanji, ter skupinske delavnice, odprte za vse, ki jih tema zanima, poleg tega pa se želi posvetiti tudi izobraževanju staršev, kako vzgajati psihološko odporne otroke. Cilj? »Opremiti zdajšnje in prihodnje generacije, da bodo kos izzivom, ki so v življenju neizbežni!« odgovarja Peršak, ki mu znanje za večjo psihološko odpornost koristi tudi v zasebnem življenju, kjer se preizkuša kot ultramaratonec. »Uporabljam, kar pridigam,« pravi Trzinec in v smehu prizna, »še posebej zdaj, ko sem že dobro leto novopečeni očka.«
