V začetku maja so se na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odločili, da prestavijo prihodnje zimske šolske počitnice. Odločitev so sprejeli na podlagi predloga organizatorjev prvenstva v nordijskem smučanju Planici, ki bo prihodnje leto med 21. februarjem in 5. marcem. Običajno šolarji in dijaki odidejo na počitnice konec februarja oziroma začetek marca, a tokrat se bodo počitnice za eno polovico države začele 30. januarja, za drugo polovico pa 6. februarja. Odločitev je dvignila veliko prahu in tudi zaposleni v osnovnih in srednjih šolah iz modronovičnih krajev menijo, da bo napovedana sprememba pomembno vplivala na proces dela.
»Prestavitev počitnic za šolo pomeni kar nekaj organizacijskih sprememb, saj imamo v februarju informativni dan, na katerega se vedno intenzivno pripravljamo, kar pa bi počitnice tik pred tem zelo otežile. Poleg tega je februarja zimski rok poklicne mature in počitnice priprave zelo otežijo,« je povedala Andreja Sabati Šušter, vodja izobraževanja odraslih na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Poudarila je tudi, da so presledki med počitnicami sedaj urejeni smiselno in upoštevajo stopnjevanje intenzivnosti učnega procesa, konferenčna obdobja ter čas za sprostitev. Prestavitev počitnic bi to skazila, januarsko obdobje v šoli bi bilo tako izredno kratko, naslednje pa predolgo. Na GSŠRM so mnenja, da morajo različna področja in panoge med seboj sodelovati, a prednost gospodarstva pred šolstvom jim ni najbolj všeč.
Prestaviti so morali zimsko šolo v naravi
S prestavitvijo termina zimskih počitnic se ne strinjajo tudi v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju. »Ravno takrat imamo načrtovano zimsko šolo v naravi, nov termin pa je zaradi zasedenosti kapacitet skoraj nemogoče dobiti,« je povedala ravnateljica Darja Krašovec. Z njo se strinja tudi v. d. ravnateljice Osnovne šole Komenda-Moste, Barbara Janežič Bizant: »V zadnjih dveh letih smo delovali v zelo raznolikih pogojih in si sedaj želimo neke ustaljenosti ter predvidljivosti. Načrtovanje novega šolskega leta (ki temelji ravno na gotovih, s predpisi določenih dejstvih) se začne že zelo zgodaj. V Sloveniji ustreznih ugodnih namestitev za izpeljavo letnih in zimskih šol v naravi primanjkuje, še posebej, če posamezna generacija šteje približno 100 učencev – zato je treba pohiteti s prijavami in rezervacijami – vsakršna sprememba koledarjev pa povzroči težave in dodatno delo, izpeljava pa ni več optimalna. V naši šoli smo želeli počitnice izpeljati ravno v času sedaj predvidenih počitnic. Tako smo šolo v naravi morali prestaviti na prej načrtovani počitniški termin v začetku marca, ki pa je bolj negotov glede pogojev (zasneženosti) za izpeljavo učenja smučanja.«
A po drugi strani se Janežič Bizantova zaveda, da so športne počitnice namenjene oddihu in da je turizem pomembna gospodarska panoga. Tokrat se je država odločila prisluhniti tem ponudnikom in jih tudi tako podpreti. Odločitev lahko razume, a hkrati opozarja, da sta že zadnji dve leti bili polni zelo hitrih sprememb in si tako učenci ter učitelji sedaj želijo nekaj stabilnosti in predvidljivosti. Posledice se namreč kažejo v manj utrjenem znanju, slabši in krajši koncentraciji, manjši duševni odpornosti otrok na obremenitve, slabši kondiciji in še bi lahko naštevali.
Na koncu se odpira vprašanje, ali je kdo pomislil, da lahko starši šoloobveznih učencev in dijakov ter zaposleni v šolah dopustujejo vedno le v času najvišjih cen oziroma visoke sezone?
