Letošnje leto je za kamniške godbenike še posebej praznično, saj praznujejo kar dve častitljivi obletnici: 175-letnico prve omembe godbeništva na Kamniškem in 125-letnico Mestnega godbenega društva. Oba mejnika v svojem delovanju so obeležili z manjšimi in večjimi dogodki, še posebej praznično pa je bilo v soboto, 9. decembra, v Domu kulture Kamnik na njihovem tradicionalnem novoletnem koncertu, ki so mu dodali še slavnostno akademijo.
Začetki kamniške godbe segajo v leto 1848, ko se v knjigi “Kamnik: zemljepisno-zgodovinski opis” pedagoga in kronista, sicer pa tudi učitelja v Kamniku, Ljudevita Stiasnyja prvič omeni godbeništvo na Kamniškem z besedami: »V viharnem 1848. letu je vrelo tudi v Kamniku. Napravili so narodno stražo, katera je imela svojo godbo.« Za uradno ustanovitev Mestnega godbeniškega društva velja letnica 1898. Društvo je sicer delovalo že vsaj od leta 1890, ko so vaje potekale v okviru Prostovoljne požarne obrambe Kamnik. Na samostojno pot so se odpravili decembra 1898, ko so bile urejene vse potrebne formalnosti in sklican ustanovni občni zbor. Ohranjena so še tiskana Pravila društva. V okviru Mestnega godbenega društva, katerega namen je bil “vzdrževati in gojiti lepo umetno godbo v Kamniku”, je delovala stalna godba, “katera svira proti plačilu ali brezplačno pri zasebnih ali javnih prilikah”, zraven pa tudi godbena šola, “katere učenci se po vsposobljenosti zavežejo pri društvenih koncertih sodelovati”. Obenem so v omenjenih pravilih definirali tudi izvršni odbor oz. “društveno načelništvo” ter njegove naloge.
Franci Lipičnik je poskrbel za velik razvoj godbe
Kamniška godba ima torej dolgo zgodovino, zato jo je vodilo mnogo dirigentov oz. kapelnikov. Sprva so bili to predvsem Čehi, kot sta bila Vaniček in Novotny, saj je bila godbena dejavnost na Češkem v tistih časih že bolje razvita. Kasneje je zaradi razburkanih časov in nenaklonjenosti godbeništvo leta 1963 zamrlo za deset let. Obdobje krize je prišlo, a tudi minilo, ponovno delovanje godbene sekcije pa je v letu 1972 potekalo v okviru glasbene šole, katere vodja je postal Anton Mehle. Po uspešnem obdobju delovanja, ”vežbanja”, muziciranja in sooblikovanja kamniškega kulturnega prostora je v letu 1987 taktirko prevzel tedanji ravnatelj Glasbene šole Kamnik Franci Lipičnik. ”Lipe”, kot so mu rekli mnogi glasbeni kolegi, je poskrbel za velik razvoj godbe. Pod njegovim umetniškim vodstvom se je zasedba močno okrepila, orkester pa se je začel spogledovati z mnogo glasbenimi zvrstmi.
»Istega leta so se pridobili novi prostori v stavbi nekdanje Narodne čitalnice, mimoidoči pa lahko vse do danes nad kavarno prisluhnejo zvoku instrumentarija ob torkih in četrtkih. Pomembno je omeniti tudi našega dolgoletnega dirigenta Martina Dukariča, ki je godbo vodil od leta 2006 ter s svojim znanjem in vizijo oblikoval zvok, ki pritiče sodobnim orkestrskim sestavom. Lani je predal taktirko sedanji dirigentki in profesorici Aniti Kiralj, prvi ženski umetniški vodji Mestne godbe Kamnik,« zgodovino kamniške godbe na kratko oriše Matevž Varšek, od letošnjega septembra predsednik Mestne godbe Kamnik, ki je vodenje društva prevzel od Žiga Selka.
Glavna izziva: pridobitev podmladka in finance
Društvo Mestna godba Kamnik danes šteje 56 članov. Trenutno se soočajo s pomanjkanjem zanimanja za godbeno dejavnost, in sicer predvsem med mladimi, čemur se bo novo vodstvo poleg širitve mreže sodelovanja z drugimi društvi, digitalizacije društva in večje medijske prisotnosti v prihodnje intenzivno posvečalo. »Med glavnimi izzivi je, kako pritegniti učence glasbenih šol, in pa tiste, ki so šolanje pred kratkim zaključili, da se nam pridružijo v društvu. Ugotavljamo, da zanimanje za godbeno dejavnost upada kljub porastu števila učencev v glasbenih šolah. Po eni strani gre morda za splošno prepričanje, da godbe po Sloveniji nismo dovolj “kul” in “in”. Nekoč je bilo skorajda pričakovano, da bodo učenci pihal in trobil, sploh tisti, bolj zagnani, ki so bili tudi člani mladinskega pihalnega orkestra, svoje glasbeno udejstvovanje nadaljevali v godbi. Ta odnos med kamniško glasbeno šolo in godbenim društvom je bil nekdaj samoumeven, očitno pa skozi leta zanemarjen, kar opažamo tudi v primanjkljaju novih članov. Z novim vodstvom, tako organizacijskim kot umetniškim, imamo številne načrte, kako sodelovanje ponovno obuditi, obenem pa mladim v občini predstaviti godbeniško dejavnost,« pravi Varšek. Če bi morda želeli postati del kamniške godbene družine, lahko godbenike kontaktirate preko njihovih družbenih omrežij ali pa se oglasite na vajah, ki potekajo vsak torek in četrtek med 20. in 22. uro v prostorih nad Kavarno Veronika (Japljeva 2).
Poleg izzivov s podmladkom predsednik dodaja še finančne, ki pestijo marsikatero društvo. »Kot kulturno društvo smo vezani na razpise, prodane vstopnice in donacije. Teh ni nikoli preveč, sploh ob naraščajočih stroških delovanja, v veliki meri tudi povezanih z inflacijo. Društvo iz lastnih virov pokriva stroške svojega delovanja in organizacije ter izvedbe koncertov (najem dvorane, ozvočenje, honorar povezovalcev in podobno). Visok strošek nam predstavljajo predvsem nakupi in servisi instrumentov, nakup notnega materiala ter uniforme za godbenike,« našteva Varšek in dodaja, da bodo veseli kakršnekoli pomoči, saj jim finančne oz. materialne donacije omogočajo uresničevanje njihovega poslanstva.
Slednje sloni na trdnih temeljih in jasni viziji. Kamniške godbenike že vsa leta druži veselje do glasbe in širjenje godbeniškega poslanstva, zato
je godbeni sestav postal nepogrešljiv del številnih dogodkov na Kamniškem in širše. »Že od samega začetka smo društvo somišljenikov, ki so svojo ljubezen do glasbe in godbeništva želeli deliti tudi z drugimi. Poleg tradicionalnih skladb in koračnic poskušamo biti kar se da inovativni pri izboru programa, prilagajamo se tako publiki kot glasbenim željam naših članov. Izpostavil bi predvsem raznolikost v društvu. Naši člani so stari od 9 pa do 74 let, prav tako naša glasbena izobrazba sega od učencev osnovne glasbene šole pa vse do akademsko izobraženih glasbenikov,« pravi Varšek.
S slavnostnim koncertom zaokrožili praznično leto
Ker je letošnje leto za kamniške godbenike praznično, so poleg slavnostnega novoletnega koncerta izvedli še dva večja dogodka. Spomladi so skupaj s pihalnim orkestrom občine Šentjernej, s katerim so že več let pobrateni, sodelujejo pa že več kot 30 let, izvedli prvi skupni koncert; pravzaprav kar dva – enega v gosteh v Šentjerneju in drugega v domačem Kamniku. Poleti so gostovali na Češkem, udeležili so se festivala Kmochuv v mestu Kolin. Skupaj z mažoretkami iz Društva kamniških mažoret Veronika so nastopili na tradicionalni povorki in presenetili poslušalce s krajšim nastopom v parku. »Festival smo zaključili v stilu, saj se je na trgu zbralo kar 1500 godbenikov in 250 mažoret. Skupaj smo odigrali tri koračnice skladatelja Františka Kmocha, po katerem se festival imenuje. Izredno smo ponosni in počaščeni, da je prvo skladbo na pobudo organizatorjev dirigirala naša dirigentka Anita Kiralj,« pove Varšek.
Češnjo na torti prazničnega leta kamniških godbenikov pa je vsekakor predstavljala sobota, 9. decembra, z razprodanim novoletnim koncertom, na katerem so bile podeljene tudi tri značke Vinka Štrucla, in sicer v častni kategoriji, torej za več kot 40-letno udejstvovanje v ljubiteljski instrumentalni glasbi. Prejemniki so Boris Selko, Ignac Zupan in Robert Kodrič. Vsi trije so aktivni člani Mestne godbe Kamnik že več kot štiri desetletja. Poleg glasbenega doprinosa, vsi trije kot saksofonisti, so v preteklosti kamniško godbeno društvo zastopali tudi v različnih odborih in vodstvenih funkcijah.
Čeprav je za kamniškimi godbeniki naporno obdobje, za prihodnja leta že snujejo nove načrte, ki bodo sloneli na dolgoletni tradiciji, a prežeti z mladostno energijo novega vodstva, upravnega odbora in drugih društvenih sestavov. »Smo usklajeni, povezani in z enotno vizijo nadaljujemo našo pot,« zaključuje Varšek.
