Od letošnjega junija je ponudba na Šutni bogatejša za Pir pr’ debeluh’. To je prodajalna piva slovenskih kraft pivovarjev, ki je več kot to. Ni lokal, a vendarle se lahko tu spije pivo in predvsem izve vse in še več o tej pijači, ki zadnja leta pridobiva na veljavi in je tesno za petami vinu tudi v kulinaričnem smislu.
»Tako kot poznamo vinotoče, obstajajo tudi pivotoči, in to smo mi. Tukaj lahko poskusite pivo, lahko vam natočimo tudi točeno pivo. Imamo dve stoječi mizi, ni pa toaletnih prostorov in ni sedišč,« nam koncept ob obisku opiše Gregor Torkar, ki skupaj z Mitjo Uhanom vodi “Debeluha”, kot prodajalnico imenuje sam. Od kod ideja za zanimivo ime? »Ideja za ime je preprosta. Pogledaš mene, pogledaš Mitjo in je ime tukaj,« simpatično odgovori. Zamisel sta imela Torkar in Uhan razdelano že dlje časa, a sta dolgo iskala prostor na Šutni. Tam se, le dvoje vrat stran nahaja tudi ploščarna Črna pizza, ki jo vodi Torkar. Ta sicer prihaja iz Kranja, v Kamniku pa živi zadnja tri leta, in zanj je – kot za mnoge druge – Šutna najlepša ulica v Kamniku. In točno tu in nikjer drugje ni želel imeti prodajalne, četudi je ta trenutek ulica daleč od svojega potenciala. »Pridite nas pogledat čez štiri leta,« Torkar optimistično pove turistom, ki presenečeno ne morejo dojeti, kako lahko tako čudovit del mesta tako sameva.
Projekt dveh strastnih pivoljubov
Ideja je torej že dozorela, prostora na Šutni pa ni in ni bilo. Gregor se je aprila že malo naveličan udeležil kamniškega turističnega startup vikenda. To je bila zelo dobra odločitev, kajti njegovo predanost, dovršenost in resnost ideje je prepoznal Tomaž Lah, direktor in lastnik kamniškega podjetja Nektar Natura. Prišel, videl, zmagal, bi lahko zapisali. Idejo sta Torkar in Uhan realizirala v vsega dveh mesecih. Bere se kot zgodba o uspehu, za katero pa je ogromno dela, predanosti in znanja. V prvi vrsti sta oba glavna akterja velika pivoljuba. Mitja Uhan je del ekipe pivovarne Tektonik in prevajalec, je pa tudi tisti, ki je dolga leta v Ljubljani vodil Patrick’s Irish Pub, kjer so imeli že pred desetimi leti v ponudbi prek sto različnih piv. Gregor Torkar je, čeprav Kamničan na sveže, domačinom dobro znan. Poleg novinarskega dela (piše in dela na radiu), kot že omenjeno, vodi ploščarno, je pa tudi tisti, ki stoji za kamniškim pivovarskim festivalom. Lani se je KAMnaPIR zgodil prvič in bil med ljudmi zelo dobro sprejet. Letošnjo avgustovsko izvedbo je odnesla s seboj deroča voda, za naprej pa lahko po Torkarjevih besedah pričakujemo enega na začetku in drugega na koncu poletja. Slednji bo namenjen osveščanju o tem, da pivo ni samo poletna pijača, na njem bodo predstavljene bolj jesenske in zimske edicije piva.
V Debeluha po pivo in znanje
»Kot kupec sem prepoznal potrebo in iz nje je prišla ideja za Pir pr’ debeluh’,« pravi Gregor Torkar, ki je imel vrh glave spletnega naročanja piva, ukvarjanja s poštninami, poleg tega pa bi človek sem in tja rad naročil samo eno steklenico in ne celega paketa. Kot pravi, je v Sloveniji izjemno veliko dobrih piv z izjemno slabo prodajno mrežo. Smešno ali ne, v Kamniku, ki je mesto mikropivovarjev (t.i. prestolnica mikropivovarstva) s kar štirimi pivovarnami, je človek, ko si je zaželel dobrega kraft piva za domov, do njega težko prišel. Debeluh je točno to dostopnost pripeljal vsem pivoljubom. In tudi tistim, ki to (še) niso. Opazovanje njihove prodaje je pravi užitek. Ob našem obisku se tam ustavi francoska družina. Oni povedo, kaj jim je všeč, Torkar pa jim pripravi paket piv popolnoma po njihovi meri. Zdi se kot živa enciklopedija piva in zdi se, da točno ve, katero pivo priporočiti kakšni stranki. Če komu, njemu uspe za pivo navdušiti tudi tiste predstavnice nežnejšega spola, ki piva sicer ne pijejo in v prodajalno samo spremljajo svojega partnerja, a se naslednjič že vrnejo po zalogo zase. Katero pivo pa priporoči takšnim popolnim začetnicam (in začetnikom)? »Zelo primerna zadeva, tudi sodeč po moji ženi, je belgijski wit – to je zelo lahko pšenično pivo s koriandrom in pomarančno lupino. Imamo tri pivovarje, ki delajo to pivo. Določenim ženskam pa so všeč kisla piva, ki so zadnja leta velik hit. Predvsem sadna kisla piva, ki so zelo nizko alkoholna in zelo osvežilna. Je pa dejstvo, da ima kislo pivo popolnoma drugačen okus in marsikdo reče, da to sploh ni več pivo. Nekateri ga obožujejo in ne pijejo nič več drugega, drugi pa ga sploh ne marajo.«
Ogromno možnosti za eksperimentiranje
Kaj pa najraje pije Gregor Torkar? Pravi, da sta mu blizu tako ameriška šola pivovarstva, ki je sadna šola (njihova piva imajo ogromno sadnih arom, nekatera delujejo kot sok), kot angleška šola, ki deluje bolj na grenkobi in okusih, kot sta denimo karamela in piškot. »Zelo rad imam ameriška piva, a pride moment, ko si zaželim čisto angleško pivo. Ko sem v Londonu, navalim na Reel Ale. Gre za piva, ki niso mrzla, ki niso zelo mehurčkasta in so točena iz klasičnih lesenih sodov. Še vedno zelo cenim to tradicijo,« pravi naš sogovornik, ki ima stilsko še vedno zelo rad kvalitetne lagerje (»Pivovar se najbolje vidi po lagerju,« je prepričan), od modernejših stilov pa trenutno kot daleč najljubšega izpostavi Cold IPA. V pivovarstvu je, pove Torkar, ogromno trendov, ti pa prihajajo predvsem iz Amerike, kjer zelo radi eksperimentirajo. »Brez eksperimentov ne bi imeli šampanjca in prav tako ne številnih stilov IPA, ki jih poznamo danes,« pove in doda, da ima pivo sicer štiri sestavine, a vse – razen vode – lahko spreminjaš. Pivovarji se ogromno igrajo z ječmenom oz. podlago in dodajajo riž, ajdo, pšenico, oves ter številne druge sestavine. Tudi hmelj in kvas ponujata širok prostor za eksperimentiranje. »Če bomo dali enako količino slada, enako vodo, enak hmelj in drug kvas, bomo dobili dve popolnoma različni pivi,« navdušeno razlaga sogovornik, ki je prepričan, da je pivo danes z vidika spremljave hrane popolnoma enakovredno vinu, »drznil bi si trditi, da so stili piva še bolj raznoliki kot pri vinu. Vino je iz ene sestavine, iz grozdja. Pivo je iz več sestavin in ponuja ogromno možnosti. Zanimivo je, da določene pivovarne delajo piva, ki so navdihnjena po slovenskih nacionalnih sladicah, kot je pivo gibanica in pivo potica.« Sam svetuje ob lažji hrani spremljavo lahkih IPA piv ali sadnih Pale ale, z dobrim steakom pa se lepo zlije dober Stout.
Osemnajst pivovarn in 108 različnih piv
Ko so junija odprli Pir pr’ debeluh’, so imeli ponudbo piv desetih pivovarjev, dva meseca kasneje jih je že osemnajst in s tem so kapacitete – predvsem zaradi prostora – bolj ali manj zapolnjene. »Osemnajst pivovarn se mi zdi popolnoma dovolj. Pokrivamo vse stile in znotraj njih več “modelov”. Trenutno imamo 108 različnih piv na policah,« pravi sogovornik. Ko ga vprašamo po “bestsellerju”, najbolj prodajanem pivu, brez oklevanja izstreli: »Kamniški Linhart! To pivo se neverjetno dobro prodaja in to kljub temu, da ima 7 % alkohola.« Torkar pravi, da se najbolje prodajajo “specialke”. To so posebna piva, ki jih drugje ni dobiti. Veliko strank namreč pride prav s to željo, da bi poskusili “nekaj posebnega”. »Prav zato imamo v ponudbi tudi zelo, zelo posebno, izjemno močno aromatično pivo v omejeni seriji od Bevoga. Ima 8,8 %, pa ga prodajamo kot žemljice. in to kljub temu, da gre za skorajda najdražje pivo v trgovini,« pove sogovornik. Pri Debeluhu lahko kupimo piva pivovarn Menin’c, Barut, Maister, Mali grad, Clef, Reset, Naboj, Rooster, Advocatus, Crazy Duch, Pelicon, Hopsbrew, Loo-blah-nah, Tektonik, Kralj, Green Gold, Lobig in Bevog.
Kamniški štirje imajo posebno mesto – tako in drugače. »Zato, ker se nahajamo v Kamniku, in zato, ker je Kamnik zibelka mikropivovarstva,« pravi Torkar. Lokalna, kamniška piva so na ločeni polici in Torkarja ujamemo, kako francoskim turistom prodaja pivo lokalnega pivovarja, ki da je eno boljših, zato, ker imamo v Kamniku najboljšo vodo, ki je tudi po testiranjih za pivo – perfektna. »Kjerkoli drugje morajo kaj dodajati ali odvzemati vodi, kamniško pa samo natočiš,« pravi.
Poletna sezona gre h koncu, zato bodo pri Debeluhu z naročanjem piva sedaj malce previdnejši. »Ker ne vem, ali bom oktobra in novembra imel koga tukaj ali bom sam. Pa ne toliko zaradi letnega časa, pač pa je poleti v Kamniku veliko turistov, ki so naše redne stranke,« pravi naš sogovornik. Tudi domačini so trgovinico dobro sprejeli. Če je bilo na začetku še nekaj oklevanja, je danes med njimi kar nekaj rednih strank: »So določeni ljudje, ki pridejo vsakič po eno pivo in vedno izberejo nekaj drugega in prav vsaka taka stranka je dragocena.« Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnje? Če bo vse po sreči, v kratkem tudi spletno trgovino, od konca septembra pa imajo v načrtu degustacije za zaključene družbe ob ponedeljkih. Izpopolnili bodo tudi ponudbo točenega piva, razmišljajo v smeri sodelovanja z eno izmed slovenskih pivovarn, ki svojega piva ne stekleniči, radi bi vzpostavili hlajen sistem, da bodo sodi dlje časa zdržali in si bodo stranke lahko pivo odnesle domov v trilitrskih steklenicah. In še marsikatera druga ideja že raste – ali pa še bo – med zidovi najlepše kamniške ulice, ki se zaradi tako svetlih zgodb, kot je Debeluhova, počasi prebuja in oživlja.
ŠPELA ŠIMENC
