V petek, 20. januarja, so v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik potekala predavanja o pomenu preventivnih dejavnikov pri prepričevanju demence. Predavanja so v sodelovanju s kamniškim Centrom za krepitev zdravja organizirali člani društva Spominčica. Štiri strokovnjakinje so številnim slušateljem razodele marsikatero skrivnost za lažji boj z demenco, z boleznijo, ki je v naši družbi še vedno stigmatizirana. Predavanja so bila izvedena v okviru projekta Celovita obravnava oseb z demenco v lokalnih okoljih, ki jih sodelavci združenja Spominčica organizirajo in izvajajo po celi Sloveniji.
Kateri so dejavniki tveganja za nastanek demence
Zdravnica Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, se je v svojem predavanju dotaknila demence.
»Ko se nam miselne sposobnosti poslabšajo do te mere, da ne moremo več sami skrbeti zase, začnemo govoriti o demenci. Tu ne govorim samo o spominu, ampak tudi o govoru in orientaciji. Znaki so tako postopna izguba spomina, težave pri govoru, težave pri vsakodnevnih opravilih kot tudi izgubljanje stvari. Starejši ko smo, več je možnosti, da se demenca razvija in da povzroča bolezni, tudi alzheimerjevo bolezen,« je v uvodu povedala nevrologinja in pojasnila, da lahko vplivamo na 40 % dejavnikov, ki povzročajo bolezni možganov. V različnih časovnih obdobjih lahko vplivamo na različne dejavnike. »Dokazno je, da se demenca pri bolj izobraženih razvije kasneje. Nikoli ni prepozno, da se začnemo učiti. Še posebej koristno je učiti se tuje jezike. V srednjem življenjskem obdobju lahko vplivamo na več stvari. Pomembno je, da nismo predebeli in da nimamo previsokega krvnega pritiska, zato si ga moramo meriti. S staranjem se nam spremenita vid in sluh, a zaradi tega se nam ne sme spremeniti življenjski slog. Ljudje smo družabna bitja, zato se ne smemo izolirati,« je še povedala vodja centra. Pomembno je, da si priznamo, da imamo težave in da jih poskušamo popraviti. Opozorila je tudi na ostale škodljive navade, kot sta kajenje in pitje alkohola.
Kam po diagnozo
Ko svojci ali bolniki sami prepoznajo prve znake demence, je potreben obisk pri družinskem zdravniku. Bolniki zelo neradi obiščejo zdravnika, zato je pomembno, da jih lahko tja odpeljejo tudi svojci.
Na ta obisk se dobro pripravite. Naredite spisek opažanj, povezanih s spominom, in druge vrste sprememb v obnašanju, razpoloženju, čustvovanju in značaju ter pogostost pojavljanja opisanih težav. Zapišite, kaj opažate, kako pogosto se ti znaki pojavljajo in koliko časa jih že opažate. Če družinski zdravnik posumi, da gre za demenco, napoti osebo k specialistu za demenco, nevrologu ali psihiatru, ki bo opravil obsežnejši pregled in na osnovi pridobljenih rezultatov postavil diagnozo in predpisal zdravljenje. Zgodnja diagnoza je zelo pomembna, in to zato ker zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni, hkrati pa svojci izvedo, da je njihov najbližji bolan, obenem pa pridobijo ustrezne informacije, kako ravnati z bolnikom z demenco.
Kako ohranjati možgane v dobri kondiciji
V naslednjem predavanju je magistra kognitivnih znanosti Tina Štukelj iz društva Spominčica in raziskovalka sposobnosti možganov razložila njihov pomen.
»Kognitivne oziroma miselne sposobnosti so procesi razmišljanja, ki potekajo v naših možganih. Omogočajo nam vsakodnevno delovanje: pomagajo nam pri tem, da vemo, kdo smo, kje smo, kaj delamo in kaj smo počeli včeraj. Sem spadajo različne sposobnosti naših možganov, kot so spomin, pozornost, orientacija, fina motorika in načrtovanje. Te sposobnosti se med sabo dopolnjujejo, težave z eno od njih pa lahko pomenijo težave pri vseh ostalih,« je samo definicijo kognitivnih sposobnosti razložila raziskovalka. Omenila je tudi številne vaje, s katerimi možgane ohranjamo v dobri kondiciji. Potrebne izzive jim da že reševanje križank ali sudokujev ali pa iskanje novih poti po znanem mestu. Preprosta vaja za pozornost je tudi ta, da vzamemo časopis in v enem izmed zanimivih člankov štejemo naključno izbrane besede.
Tudi zdrava in uravnotežena prehrana je hrana za možgane
S pravilno prehrano lahko upočasnimo upadanje miselnih funkcij. Možgani porabijo kar 20 % zaužitih kalorij, kar pomeni, da ima vse, kar pojemo,vpliv nanje.
»Možgani potrebujejo gorivo. Zelo pomembno je, da na prehrano gledamo kot na celoto –naši obroki morajo biti uravnoteženi. Poleg tega pa tudi ni vseeno, kako jih uživamo; vzeti si moramo čas in si obroke razporediti skozi dan. Na hrano ne smemo gledati, kot da je naš sovražnik. Pomembno je, da v hrani znano uživati!« je razložila Anja Mrhar, mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti, ki se z zdravo prehrano ukvarja tudi v svoji doktorski nalogi. V nadaljevanju natančno razloži razmerja, v katerih lahko uživamo različne vrste hrane in za kaj jo potrebujemo – ogljikovi hidrati, ki jih najdemo v polnozrnatih žitih nam, na primer, dajejo energijo za razmišljanje, vsebujejo pa tudi prehranske vlaknine, ki so pomembne za komunikacijo z možgani. Pri tem pa moramo paziti , da ne pojemo preveč sladkorja, saj nam tako naraste sladkor v krvi. Pri prehrani ne smemo pozabiti na beljakovine, ki so pomemben gradnik mišic, celic in nujnih funkcionalnih struktur. Pomemben vir vitaminov in materialov so seveda zelenjava in sadje. Z majhnimi spremembami lahko naredimo našo prehrano bolj zdravo. Recimo, da za »nedeljsko kosilo« skuhamo rjavi riž, ajdovo kašo in sladek krompir. Ker pa ne smemo pozabiti tudi na uživanje zdravih maščob, sem seveda spada tudi ribje olje, ki je bogato z omega -3 maščobnimi kislinami – uživanje olivnega olja pa je zelo dobro za naše srce. Strokovnjakinja za prehrano je opozorila tudi na to, da ne smemo uporabiti olja, iz katerega se med segrevanjem začne kaditi.
Kako vam lahko pomaga Spominčica
Predavanja so bila izvedena v okviru projekta Celovita obravnava oseb z demenco v lokalnih okoljih, ki jih prostovoljci združenja Spominčica organizirajo in izvajajo po celi Sloveniji. V združenju si želijo pomagati ljudem z demenco in njihovim svojcem, zato organizirajo številna predavanja in delavnice, tudi v našem lokalnem okolju; v Domu upokojencev Domžale obstaja hčerinsko društvo Spominčica, ki deluje na področjih ozaveščanja o demenci ter aktivnega in zdravega staranja.
Po celi Sloveniji so člani društva vzpostavili demenci prijazne točke (DPT), kjer so zaposleni usposobljeni za to, da pomagajo ljudem z demenco. Zaposleni na tej točki imajo vse potrebno znanje in informacije o demenci – vedo, kakšni so njeni prvi znaki in kako jih prepoznati, kako komunicirati z osebami z demenco, kako jim pomagati v primeru, ko se izgubijo in ne vedo, kje so, kdo so in kako najdejo pot domov. Te prijazne točke (DPT) so v Domžalah v Medgeneracijskem centru Bistra, v Domu upokojencev Domžale in v Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. V Kamniku je taka točka na Centru za socialno delo, v Mengšu pa pomoč nudijo v Novartisu in v Domu počitka Mengeš. Tudi v trgovinah Lidl tem osebam in njihovim svojcem nudijo pomoč, organizirajo pa tudi druženja za svojce oseb z demenco; takšna druženja so poimenovali Alzheimer Caffe.
