Obisk slovenskih gora je rekorden, marsikatera planinska koča pa še vedno nima delujoče čistilne naprave. Odpadne vode zato prosto iztekajo v okolje in onesnažujejo vodne vire. Eno od takih jezer, je Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer, ki je zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda s Planinske koče pri Triglavskih jezerih in alohtonega vnosa rib v jezero, že dolga leta onesnaženo. Navkljub prizadevanjem za ureditev ekološkega stanja jezera (izlov rib 2020, 2021) se ekološko stanje jezera poslabšuje. Pomembno je urediti vir hranil izcejanje odpadnih voda planinske koče v Dvojno jezero.
V Koči pri Triglavskih jezerih so malo komunalno čistilno napravo (MKČN), ki deluje na bazi aktivnega blata, izgradili septembra 2010. Nahaja se na vzhodni strani koče, odpadna voda pa se izteka na močvirnato območje blizu jezera. Zaradi geoloških razmer in blagega naklona reliefa proti jezeru se voda iz močvirnatega sveta izliva v jezero. Po navedbah v Poročilu o delovanju male čistilne naprave (Levstek, 2019), obstoječa čistilna naprava ne prečisti odpadne vode do zadostne stopnje čistosti po organski obremenitvi in ni projektirana za odstranjevanje fosforja in dušika, ki sta tudi hranili v jezeru.
“Leta 2011 je bila zgrajena mala ČN, ki pa ni dosegala želenih rezultatov, predvsem zaradi neustreznega vodenja celotnega procesa (od ravnanja z vodo v sami koči do samega procesa v ČN), saj celotni proces zahteva strokovno osebje, ki ga ni bilo, in so oskrbniki delali po najboljših močeh. Leta 2021 smo ugotovili nepravilno upravljanje z organskimi odpadki in odpadnimi olji v kuhinji, zato so bile v vzorcih zaznane visoke koncentracije biokemijskih parametrov,” je povedala izr. prof. dr. Nataša Atanasova, soavtorica študije Izboljšanje stanja naravne vrednote Dvojno jezero
Tudi v lokalni skupnosti opozarjajo na problematično ravnanje Koče pri Triglavskih jezerih, predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina, g. Bojan Traven: “To, kar počnejo pri Planinskem društvu Ljubljana – Matica je popolnoma v nasprotju z vso planinsko kulturo in etiko, na katero smo Slovenke in Slovenci še kako ponosni in je gradnik naše samobitnosti že več kot 150 let. Vodstvo planinskega društva Ljubljana-Matica ni mar za naravo, še manj pa za nas, prebivalstvo. Njihova sla po dobičku zastruplja ne samo Sedmerih jezer, temveč tudi Bohinjsko jezero. Bohinjsko jezero je največje stoječe zajetje pitne vode, reka Sava pa daje življenje tisočim in tisočim, vse do svojega izliva v Donavo. In vsakič, ko jih na to opozorimo, je na sporedu en kup izgovorov, kdo bi vse to moral urediti. V resnici pa gre samo za pohlep, ne glede na posledice za naravo in ljudi.”
Celovito upravljanje odpadnih voda Koče pri Triglavskih jezerih je strokovni, administrativni in izvedbeni izziv
Upravljanje z odpadnimi vodami v visokogorju je zahtevno, saj je treba poiskati primerne tehnične rešitve za izjemne obratovalne pogoje (temperaturna nihanja, izpadni električne energije, nihanje vnosa hranil v čistilno napravo, zahtevnost gradbenih posegov in dostopnosti …).
Vendar celosten pristop poleg tehničnih rešitev zahteva tudi upravljavske rešitve, ki temeljijo na načelih trajnosti in skromnosti. Prilagoditev gostinske ponudbe (zmanjšanje in poenostavitev gostinske ponudbe, odpoved pripravi cvrte hrane …), zmanjšanje števila razpoložljivih prenočitvenih kapacitet, ozaveščanje gostov (uporaba lastne posteljnine, ničelna toleranca do smetenja v naravnem okolju in poziv k odnašanju smeti v dolino, komuniciranje kodeksa obnašanja v naravi in primernega obnašanja v planinski kočah), so le nekateri ukrepi s katerimi bi se tako obiskovalci kot upravljavci objektov in prostora, zavezali k kakovostnemu gorništvu ter ne k potrošniškemu pohodništvu, ki smo mu priča v slovenskih gorah.
“Pri CIPRI Slovenija smo se odzvali na pobudo Triglavskega narodnega parka in s 15 prostovoljci organizirali čiščenje alg z Dvojnega jezera. Alge smo odstranjevali več ur. Uspeli smo odstraniti tiste, ki so lebdele na gladini ter del materiala, ki se je naložil na breg jezera, veliko alg pa je ostalo v jezeru. Ocenjujemo, da smo odstranili približno 500 kg mokrih alg. Zdrava visokogorska jezera so bistra, modre barve, Dvojno jezero pa je motno, zeleno, včasih celo črno, vidljivost je slaba. Ko začnejo alge gniti tudi smrdi”, pravi Špela Berlot Veselko, direktorica CIPRE Slovenija.
Predsednik CIPRE Slovenija, dr. Matej Ogrin: “Z odstranjevanjem alg prispevamo k izboljšanju ekološkega stanja jezera. Tovrstne akcije so pomembne, a to je tako imenovana “reakcija na koncu pipe”. Še bolj pomembno je, da prepreči vzrok umiranja jezera, to je vnos hranil v jezero – zato ponovno pozivamo PD Matico in vse pristojne, da čimprej uredijo izcejanje odpadnih voda s Koče pri Triglavskih jezerih.”
Pri PD Ljubljana-Matica imajo z jezerom svoje načrte
Iz PD Ljubljana Matica sporočajo, da že od leta 2019 aktivno sodelujejo v projektu Vrh Julijcev – Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. V sklopu projekta bodo ulovili ribe, odstranjevali alge, nagradili obstoječo malo čistilno napravo, ki bo delovanje izboljšala, predvsem pa iz odpadne vode odstranila dušik in fosfor.
V lanski sezoni (2021/22) je PD Ljubljana-Matica izvedla na mali čistilni napravi prevezavo zalogovnikov za bolj učinkovito delovanje biološke čistilne naprave ter vgradila sistem za obarjanje fosforja. V letu 2022 so pred odprtjem koče izvedli celodnevno čistilno akcijo pobiranja smeti, ki so se v širši okolici nabrale v zimskem času, ko je koča zaprta.
V koči so tudi ukinili možnost tuširanja za obiskovalce, vzpostavili sanitarije z zmanjšano porabo vodo, kuhanje vodno varčnih jedi …
