»Smo Martini Krpani našega časa, vabim vas v varni, domišljijski svet naše šole,« s temi besedami je Uroš Križanič, ravnatelj Osnovne šole Komenda Moste nagovoril 89 prvošolcev, ki so v petek prvič pristopili prag osnovne šole. Pri vstopu v novo življenjsko obdobje so jih spremljali starši in mlajši sestre ter bratci, obiskala pa jih je tudi prav posebna gostja, in sicer predsednica države Nataša Pirc Musar, ki si je tudi ogledala sanacijo šole. Visoke vode Pšate so zalile celotno klet šole v Mostah, v pritličju pa je voda segala do višine pol metra. Poplavljenih je bilo šest učilnic, telovadnica in zbornica, a kljub temu je učiteljem in številnim prostovoljcem tudi ob pomoči slovenske vojske, uspelo šolo počistiti in pripraviti za začetek šolskega leta.
Sprejem prvošolcev se je začel s programom, ki so ga pripravili starejši učenci, nekaj besed pa je prvošolcem namenila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar: »Ta dan je vedno poln pričakovanj in veselja. Ko so najhujše poplave v zgodovini naše mlade države zajele Slovenijo, je država stopila skupaj. Tudi pri sanaciji vaše šole je na pomoč priskočila slovenska vojska, prostovoljci, civilna zaščita in seveda gasilci. Moramo se zavedati, da so podnebne spremembe tu in zdaj. Občutimo jih vse. Kar počnemo sedaj, bo imelo posledice za vas in za vaše potomce. Zato sem kot predsednica glasnica zelenih vsebin. Pomembno je, da se že otroci zavzemate za varovanje okolja in delate majhne korake. Želim vam, da se spoštujete in gradite dobre medsebojne odnose. Ena prijazna beseda lahko naredi ogromno razliko v življenju. Ne smemo pozabiti na medgeneracijsko solidarnost in zato učenci, ne pozabite na svoje stare starše. Brez ljubezni in spoštovanja naš planet ne bo obstal.”
Komendski prvošolci se šole veselijo, sam prvi dan jim je bil zelo všeč. Še posebej slovesen trenutek je bil, ko je vsak izmed njih, ob navdušenju staršev in novih sošolcev, dobil novo rutko. »Šole se veselimo, saj nam drugega ne preostane. Upam, da ne bo šola pretežka in da bo ostal tudi še čas za igro,« je povedala Vukova mamica. Nekateri starši so ob vstopu otrok v šolo spustili kakšno solzo , a se vsi strinjajo, da tako pač more biti. Prvi dan so se prvošolci v šoli malo posladkali, nato pa že stekli nazaj v varni objem staršev.
Sanacija šole še ni končana
»Srečen sem, da smo danes tukaj. Za nami je zahteven mesec, ki pa smo ga pogumno prepeljali do konca. Odločilnega pomena je bila izjemna hitra reakcija po poplavah, črpanje vode, čiščenje vseh površin, želeli smo ohraniti šolo suho. Samo lupljenje šole se je zgodilo že takoj naslednji dan po poplavah, s pomočjo vojske in prostovoljcev. Odločitve je bilo treba sprejemati hitro, tudi če nismo vedeli, kje bomo dobili sredstva ali kje bomo dobili material. Skrbelo me je, ali bomo dobili obrtnike, izvajalce in opremo. Na koncu se je vse zelo lepo poklopilo. Ves čas smo imeli v mislih datum 1. september. Nismo rekli, da je nemogoče, ampak kaj vse moramo narediti, da nam uspe. Sodelovanje je potekalo odlično in tako želim, da poteka tudi sodelovanje med učitelji, učenci in starši. Zaupajte nam in zaupajte našim sodelavcem. Smo usposobljeni in verjemite mi, da vsakega otroka spremljamo in opazujemo njegov tempo, in na podlago tega, sprejemamo različne odločitve,« je staršem na srce položil Križanič.
V poplavljeni šoli so intenzivno delali teden dni, saj ko je voda odtekla, je za seboj pustila ogromno blata in polne kletne prostore. Vodo so gasilci izčrpali že v noči na soboto. »V soboto je bilo tu neverjetno. Iz Domžal so prišle mlade punce z belimi copatki, rekle so, da bi pomagale. Cel dan so v teh belih copatkih čistile. Ves teden čiščenja sem bila ganjena nad tem, kako so nam ljudje pomagali. Prihajali so prostovoljci, starši in spraševali, kako lahko naredijo. Ni bilo vode, dva dni smo bili odvisni od civilne zaščite, prinesli so nam za piti in za jesti. Ograja, ki varuje igrišče, je postala cedilo, na katero so se ujeli predmeti iz bližnje in daljne okolice, grozno je smrdelo. V petek, po enem tednu dela je hišnik rekel, da gre on sedaj pospravit svojo klet, takrat sem rekla, da mu bomo pomagali. Ljudje so prihajali po službah in nam pomagali, veliko srce ima tale Slovenija,« je povedala Sabina Brigita Štebe, pomočnica ravnatelja na šoli. Okoliški obrtniki so prekinili dela na Hrvaškem, kjer so delali telovadnico, in prišli delat v šolo. Vojaki so urejali telovadnico, kjer so pod parketom odkrili pravo jezero. Osnovna šola leži na poplavnem območju, zato so poplav vajeni, a so te še vseeno bile najhujše doslej.
Do konca naslednjega tedna upajo, da jim bo uspelo sanirati še preostali dve učilnici in telovadnico. Trenutno je v najhujšem stanju zbornica, saj so najprej poskrbeli za čiščenje prostorov, ki jih uporabljajo otroci.
