Po poplavah v Komendi, kjer je bilo poplavljenih več kot 80 odstotkov občine, so se danes na izredni seji občinskega sveta sestali občinski svetniki, ki so se seznanili s poročilom o poplavah in soglasno sprejeli predlog rebalansa proračuna za leto 2023 po skrajšanem postopku, s katerim so zagotovili zadostna sredstva proračunske rezerve za poplačilo intervencijskih in nujnih sanacijskih stroškov, nastalih ob nedavnih poplavah v Komendi.
Več kot 400 prizadetih objektov, 455 intervencij Gasilske zveze Komenda, v devetih dneh je bilo na terenu 489 domačih gasilcev, 9 reševanj ljudi iz vozil, 13 reševanj ljudi iz objektov, 357 črpanj vode iz objektov, 5 sproženih plazov, na pomoč je v 4 dneh prišlo 389 gasilcev Obalno-kraške regije in v dveh dneh 105 pripadnikov Slovenske vojske, na pomoč je priskočila civilna zaščita z največjo črpalko v Sloveniji, 400 tisoč litrov izčrpane vode v Zelenem gozdičku, 770 ton smeti brezplačno prevzetih v zbirnem centru v Suhadolah, 6000 m2 smeti, pripeljanih na začasno deponijo na hipodromu, 11.200 razdeljenih protipoplavnih vreč, v devetih dneh je na pomoč prišlo več kot 600 prostovoljcev iz vse Slovenije.
To so številke po katastrofalnih poplavah v Komendi. A kot je poudaril vodja intervencije Roman Koncilija (tudi občinski svetnik), za vsemi temi številkami stojijo ljudje, ki so pomagali, in zgodbe, za katere upa, da ne bodo pozabljene. »Za nami je težkih štirinajst dni, ampak mislim, da smo kot Gasilska zveza Komenda zadevi bili kos. Bil je organiziran kaos, v katerem smo se v redu znašli … znašli glede na sredstva in ljudi, ki jih imamo na voljo,« je ocenil intervencijo, potem pa poudaril, da se ljudje ne zavedajo, da so gasilci prostovoljci, ki temu delu namenjajo svoj prosti čas, »tukaj je delalo srce in energija ljudi. Mislim, da smo opravili dobro delo.« Poudaril je še, da se je prav v tej povodnji pokazalo, kako nujen je bil novi gasilski dom, saj je bilo v starem ob poplavi 1,85 metra vode, hkrati pa je bilo v določenih trenutkih v novem objektu več kot 500 oz. 600 ljudi.

Z zadrževalniki bi bila Komenda poplavljena v manjšem obsegu
Komendski župan Jurij Kern je povzel dogajanje poplavnih dni. »Temu, kar nas je doletelo, lahko rečemo katastrofa epskih razsežnosti, saj je količina padavin, ki je padla na območju Krvavca, presegla vse statistike, ki so do sedaj veljale za to območje. V samo nekaj urah je tu padlo več kot 300 mililitrov dežja. To so enormne številke. Ta količina vode, ki je prišla s pobočja Krvavca, je povzročila to katastrofo na našem območju,« je dejal župan. Izpostavil je, da je za poplave poleg izdatne namočenosti tal zaradi padavin v dneh pred tem kriva tudi ignoranca države pri zagotavljanju ustrezne pretočnosti voda, saj drevesa od neurij pred tem še niso bila odstranjena iz strug, dodal pa še, da bi bila občina Komenda poplavljena v manjšem obsegu, če bi bili zagotovljeni zadrževalniki. »Ne zgolj tisti na Tunjščici, o katerem je največ govora, temveč so nujni tudi zadrževalniki na Knežjem in Vrtaškem potoku ter zadrževalnik Doblič. Slednji je v občini Cerklje, kjer so začeti šele prvi postopki,« je dejal župan Kern.

Poudaril je, da so se v dneh po naravni nesreči največ ukvarjali s tem, kako občanom zagotoviti (pitno) vodo, kar jim je precej hitro tudi uspelo. Povedal je, da so vzpostavili tudi infrastrukturo. »Občina Cerklje je vzpostavila most vsaj toliko, da je bila Dobrava prevozna, hkrati smo že po treh dneh odprli oba mostova, ki sta bila v poplavah najbolj poškodovana, to sta most na Podborštu in v Suhadolah. V zvezi s slednjim je povezan tudi ukrep, ki ga jaz osebno podpiram, in sicer porušitev mosta, dokler se ne začnejo izvedbe na novem mostu, ker ta steber, ki je v sredini, je eden od najbolj motečih dejavnikov, da se voda na območju Suhadol razliva še močneje, kot bi se sicer,« je razložil Kern.
Skupna pisarna devetih občin
Devet županov občin na povodju Kamniške Bistrice (Kamnik, Domžale, Komenda, Mengeš, Trzin, Cerklje, Dol pri Ljubljani, Lukovica, Moravče) je državi predlagalo skupno tehnično pisarno za koordinacijo in usklajevanje priprave in izvedbe sanacijskih ukrepov na povodju Kamniške Bistrice. Prostori te pisarne bodo v Samostanu Mekinje. »Skupaj bomo pristopili k problemu čisščenja vodotoka in ustrezno nastopanje proti državi, kajti individualne akcije po posameznih občinah niso rešitev. Prihodnji četrtek imamo v tej pisarni prvi sestanek; poleg mene pridejo župani Cerkelj, Kamnika, Trzina in Mengša, da takoj pristopimo k reševanju te problematike,« je povedal Kern in dodal, da se je prav danes s predstavnikom Hidrotehnika že dogovoril o čiščenju Pšate in potokov Reka, Govinjek, Knež in Tunjščica v prihodnjih dneh.
Ocena stroškov intervencije in nujne sanacije je 800 tisoč evrov
Komendski svetniki so poleg poročila soglasno sprejeli tudi rebalans proračuna, s katerim so zagotovili zadostna sredstva proračunske rezerve za poplačilo intervencijskih in nujnih sanacijskih stroškov, nastalih ob poplavah, ki so bili na podlagi že prejetih računov in predračunov ocenjeni na 800 tisoč evrov, in sicer za infrastrukturo (popravilo poškodovanih cest, ureditev bankin, ureditev javnega dobra, sanacija mostov, popravilo poškodovanih ograj, sanacija plazov, čiščenje cest itd.), javno razsvetljavo (popravilo luči in zamenjava podrtih svetilk oz. vzpostavitev prejšnjega stanja), kanalizacijo (pregled in čiščenje fekalne kanalizacije, meteorne kanalizacije, čiščenje razbremenilnega jaška Komenda), vodovod (zamenjava poškodovanih cevi, odpravljanje defektov, intervencijska pridobitev dodatnega vira vode iz občine Cerklje, investicije v omrežju), OŠ Komenda Moste (čiščenje in ostranitev estrihov v učilnicah, odstranitev parketa v telovadnici, odstranitev estrihov v vrtcu, ureditev šolskega igrišča in atletske steze, ureditev dvorišča, ureditev in čiščenje makadamskega parkirišča itd.), GZ Komenda (intervencija, gorivo, pesek za poplavne vreče, zamenjava uničene opreme, hrana za gasilce in prostovoljce), odvoz odpadkov in mulja.
Občine bodo na podlagi ocene škode na javni infrastrukturi, ki jo morajo do 1. septembra sporočiti Upravi za zaščito in reševanje, prejele predplačilo v vrednosti 40 % vnesene škode, hkrati pa naj bi bili po zagotovilu vlade vsi intervencijski stroški povrnjeni s strani države, tako da bodo v Komendi po prejemu državnih sredstev ta tudi vključili v proračun z naslednjim rebalansom.