Iz Kamnika do Bohinjske Bistrice z avtomobilom potrebujemo malo več kot eno uro, z javnim prevozom pa približno tri ure. Do izhodišč za hribe nad Bohinjskim jezerom se da priti z javnim prometom, a bo to vzelo kar nekaj časa. Bodo pa uporabniki javnega prevoza privarčevali na živcih, saj jim ne bo treba iskati poceni parkirišča po celi dolini, hkrati pa bodo tudi prispevali k zmanjševanju emisij škodljivih plinov v že tako preobremenjeni bohinjski kotlini. O javnem prometu v Sloveniji, njegovih prednostih in slabostih, so prejšnji teden na Orožnovi koči na Planini za Liscem v okviru projekta z JPP do dolin in peš do višin govorili predstavniki Planinske zveze Slovenije in CIPRE
»Namen projekta je preko promocijskih aktivnosti in predstavitve obstoječih alternativ s spodbujanjem uporabe JPP do začetka planinskih izletov v dolini prispevati k zmanjševanju obremenitev okolja. V okviru kampanje bomo organizirali tri planinske izlete z JPP, vzpostavili delovno skupino podpornikov, izvedli usmeritve za strokovne delavce na področju planinstva in turizma, motivirali planinska društva za izvedbo planinskih izletov z JPP, nadgradili spletno aplikacijo maPZS z gumbi postajališč JPP in povezavami do podatkov o voznih redih ter nadaljevali spremljanje obiska na območju Vršiča kot enega od bolj obremenjenih gorskih lokacij obiska,” je cilje enoletnega projekta predstavil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar. V okviru PZS se v naslednjih letih načrtuje urejanje začetkov planinskih poti s postajališč JPP, kar je bilo v preteklosti marsikje opuščeno. V okviru projekta LIFE IP CARE 4CLIMATE so skupaj z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili spletno aplikacijo V hribe z javnim prevozom, v kateri je predstavljenih 40 planinskih izletov, ki so dostopni z javnim potniškim prometom in so razporejeni po večjem delu Slovenije, njihov potek pa je umeščen v informacijski sistem maPZS.
O nujnosti čim hitrejšega prehoda na javni potniški promet govorijo podatki. »Po podatkih Statističnega urada RS 86 odstotkov Slovencev za potovanje v prostem času uporabi avtomobil, hkrati pa tudi večina tujih turistov, ki jih je zadnja leta spet več v Slovenijo prihaja z avtom. Tako so v glavni turistični sezoni v poletnem času prizori pretirane množice motornih vozil na alpskih cestah, v turističnih krajih, na končnih parkirnih mestih v alpskih dolinah in drugih območjih naravnih danosti in lepot,« je širšo sliko prometne problematike v gorskih območjih orisal podpredsednik PZS Martin Šolar in podaril, da čedalje se zaradi velikega števila avtomobilov prihaja tudi do zamud v javnem potniškem prometu. Čezmerna individualna motorna prometna obremenitev je grožnja občutljivi gorski naravi, hkrati pa obiskovalcem zmanjšuje njihovo doživljajsko izkušnjo.
Katarina Žemlja, namestnica direktorice CIPRE Slovenija, je nanizala prednosti uporabe JPP: »Javni prevoz nudi varen, udoben in ugoden transport do mnogih izhodišč. Vožnja z JPP je manj stresna, uporabniki so lahko bolj sproščeni, začetek in konec ture sta lahko na drugi lokaciji, hkrati pa je tudi stroškovno dostopna, posebej ob koncih tedna in praznikih, ko velja 75-odstotni popust na vožnjo z avtobusom ali vlakom.« Iskanje povezav JPP je na državni ravni možno prek preglednika voznih redov avtobusov in potniških vlakov v Sloveniji ali načrtovalca poti AtoB.
Turizem naj doda svoj del
Eden boljših primerov trajnostne mobilnosti v gorskih območjih Slovenije predstavlja Občina Bohinj, ki že desetletje nenehno nadgrajuje možnosti za mobilnost brez lastnega motornega vozila. »Rast turizma v zadnjih letih je prinesla dodaten pritisk motornega prometa na območje Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka. Pod največjim pritiskom so poleg turističnih središč, kot so Bohinj, Bled in Kranjska Gora, predvsem alpske doline, ki so izhodišča za obiskovanje visokogorja. Zavedajoč se te problematike, je bil že leta 2007 pripravljen načrt umirjanja prometa v Julijskih Alpah za območja Bohinja, Mangarta in Doline Vrat. Občina Bohinj je pozneje pripravila še Študijo zapor v Triglavskem narodnem parku,« je dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe, in izpostavil tudi izzive pri umirjanju prometa: »Poleg prometnega načrtovanja, posledičnega izvajanja ukrepov in vlaganja v infrastrukturo, ki krepi tako imenovano intermodalnost, je ključnega pomena tudi spreminjanje navad ljudi. To je najbrž najtežji izziv, ko govorimo o umirjanju prometa v tem občutljivem območju.«
V Bohinju je tudi Orožnova koča, v kateri oskrbnik Franci Beguš z 10-odstotnim popustom na hrano, pijačo in prenočitev nagradi obiskovalce, ki za obisk koče uporabijo javni prevoz najmanj iz Lesc, Jesenic ali Podbrda do Bohinjske Bistrice. Kot pravi, se je njegova pobuda najbolj prijela pri šolah, nekaterih planinskih društvih in tudi pri starejših. Odkar je začel s pobudo, se je število obiskovalcev povečalo za trikrat. Primorci pa so to možnost prevoza uporabili že prej, ker jim je zaradi predora Bohinjska Bistrica tak način najbolj na roko.
Orožnova koča na Planini za Liscem je tudi ena od štirih novih točk Razširjene slovenske planinske poti, prenovljen in dopolnjen vodnik po kateri je predstavil njegov avtor Gorazd Gorišek: »Poleg Orožnove koče so novi cilji še Gradišče nad Stično z Lavričevo kočo, ob kateri je tudi cerkev sv. Miklavža, Koča pri Jelenovem studencu nad Kočevjem in soteska Pekel pri Borovnici. Nova izdaja vodnika s štirimi novimi cilji prinaša tudi posodobljene predstavitve in opise poti, osveženo fotografsko podobo, QR kode izhodišč in zemljevide z vrisano potjo izletov. Do več kot polovice izhodišč za Razširjeno SPP se lahko pripeljemo z JPP, tako z vlakom kot avtobusom. Pri tem je treba imeti v mislih, da je pogostost prevozov ob koncu tedna, ko se večina odpravi na izlet, mnogo manjša kot med tednom, in da se je treba o voznem redu dobro pozanimati. Najprimernejši za obisk z javnim prevozom so tisti cilji RSPP, ki omogočajo izvedbo krožne ture. Na Kum se. lahko odpravimo s kar petih izhodišč, ki imajo železniško postajo (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani Most in Radeče), sestopimo po drugi poti in se z vlakom vrnemo do predvidene destinacije.«
Čakamo na državo
A svoj del mora tu dodati tudi država, a je vlakov in avtobusov preprosto premalo, da bi jih prebivalci in turisti uporabljali. Neugodna pa je tudi frekvenca teh povezav, še posebej v jutranjih urah. »Čas potovanja z JPP se dodatno podaljša s prestopi, saj vožnje različnih linij med seboj niso primerno usklajene, če pa je čas čakanja primerno kratek, pa smo uporabniki zaradi stalnih zamud primorani izbirati varnejše prestopne časovne okvire, s čimer si podaljšamo čas potovanja in prestopanja,” je aktualno stanje v Sloveniji kritično ocenila Katarina Žemlja. Zelo velik izziv predstavlja tudi dostopnost do informacij o alternativnih možnostih prihoda osebnemu avtomobilu, saj je v Sloveniji več ponudnikov JPP, vozni redi med seboj niso usklajeni, prav tako niso integrirane tudi vozovnice. Po njenih besedah predvsem v času glavne turistične sezone na določenih relacijah (npr. Bohinj-Ljubljana) prihaja do prenapolnjenih avtobusov, kar je razveseljivo, da je povpraševanje tako veliko, slabo pa je, ker se na prevoz ne moreš zanesti. “Poleg teh bolj organizacijskih pomanjkljivosti je treba nasloviti še socialno vključenost, saj morajo biti sistemi pravični in dostopni za vse. Predvsem pri nekaterih shuttle prevozih v času turistične sezone je možen nakup samo prek spleta – starejši si npr. ne znajo kupiti vozovnice prek spleta, lahko se ti izprazni baterija na telefonu ipd. Pri lokalnih alternativnih prevozih za dostop do izhodišč planinskih poti pa se pozablja na ekonomsko ranljivejše skupine, ki si zaradi pomanjkanja regionalnih linij JPP ne morejo privoščiti dragih parkirnin v kombinaciji s shuttle prevozi,” je pristavila namestnica direktorice CIPRE Slovenija.
Se je pa s 1. julijem letos ponudba javnega medkrajevnega avtobusnega prometa s podelitvijo novih koncesij izboljšala kot del rešitve pa so v poletnem času na pretežnem delu gorskega območja Slovenije organizirani dodatni prevozi javnega potniškega prometa, kot je v Kamniških-Savinjskih Alpah hop on-hop off.
Katarina Žemlja s CIPRE Slovenija je predstavila primere dobre prakse iz tujine, kjer velja omeniti BergBus v Nemčiji, ki vozi iz Münchna do Bavarskih Alp, plačljiv AlpenTaxi v Švici za doseganje izhodišč planinskih poti, ter brezplačni dopolnitvi JPP, kot sta npr. EMMI-Mobil in Rosi-Mobil v Nemčiji. Večina primerov dobrih praks je tako kot pri nas tudi v tujini sezonskih rešitev za zadnje kilometre na lokalni ravni, večjih, uspešnih sistemskih rešitev pa tudi v drugih alpskih regijah primanjkuje in se soočajo s podobnimi težavami kot mi. Nabor možnosti je predstavljen na spletni strani PZS.
Velik izzivi pa je tudi spreminjanje navad ljudi, saj smo navajeni se z avtomobilom pripeljati direktno do izhodišč. A po besedah sogovorcev moramo razumeti, da bomo zato plačali več denarja, hkrati pa bomo tudi slabšali nosilne zmogljivosti naravnega okolja za naslednje generacije.
