Kamniška Bistrica je ena izmed najbolj prepoznavnih naravnih znamenitosti krajev pod kamniškimi planinami. A kljub svoji lepoti in priljubljenosti med obiskovalci vse bolj opozarja nase s skrb vzbujajočo resnico, saj kot smo že pisali, reka ni primerna za kopanje. V tem prispevku pa predstavljamo najnovejša spoznanja, zakaj je reka onesnažena, kdo so glavni povzročitelji in kako lahko vsak izmed nas prispeva k izboljšanju stanja.
»Moramo vedeti, da reke danes niso naravne struge, temveč močno regulirani in spremenjeni odvodni kanali, v katere se poleg naravnih pritokov stekajo tudi umetni odvodniki – iz meteornih jaškov, razbremenilnikov mešane kanalizacije in kmetijskih površin. Po svetu je v uporabi več kot 216 milijonov umetno ustvarjenih (sintetiziranih) kemikalij, ki jih reka s svojo samočistilno sposobnostjo ni sposobna razgraditi. Glavni onesnaževalci narave smo zato vsi uporabniki vode, še posebej tisti, ki nevarne snovi neodgovorno odvajajo v odtoke oz. kanalizacijo ali neposredno v okolje,« je glavne razloge za onesnaženost Kamniške Bistrice navedla Marjetka Levstek, direktorica Čistilne naprave Domžale-Kamnik. Nekaj razlogov za onesnaženost Kamniške Bistrice v njenem zgornjem toku so raziskali že člani Jamarskega kluba in s prstom pokazali na neurejeno odvajanje voda z Velike planine.
V zadnjih dveh letih je na čistilno napravo štirikrat pritekla strupena odpadna voda, ki je povsem zavrla in onemogočila proces biološkega čiščenja. »Zaradi nezmožnosti izvajanja ustaljenih postopkov čiščenja odpadne vode je tako CČN postala ”onesnaževalec okolja”, ker v Kamniško Bistrico odvajamo neustrezno čiščeno odpadno vodo, saj nimamo mehanizma, da bi tako odpadno vodo ”zavrnili”,« je o onesnaževanjih na čistilni napravi povedala direktorica. Zaradi teh dogodkov so na policijo in inšpektorat vložili prijave in sprožili postopek iskanja krivca. »Krivca in konkretne snovi še nismo identificirali, smo pa zožili nabor potencialnih snovi, ki bi lahko povzročile tako hudo zastrupitev čistilne naprave. Julija smo dvakrat zapored zaznali krajšo, enodnevno zastrupitev, ki smo jo z učinkovitim ukrepanjem uspeli zajeziti znotraj čistilne naprave, in s tem preprečili onesnaženje reke. Iskanje krivca še poteka, a prepričani smo, da bomo povzročitelja našli in ga ustrezno sankcionirali,« je o napredku pri iskanju krivca povedala direktorica.
Če ne upoštevamo teh velikih onesnaženj, se stanje reke v zadnjih letih izboljšuje. »Po naših internih analizah na Centralni čistilni napravi in analizah Allium metafaznega testa za ugotavljanje splošne celične strupenosti (citotoksičnosti) in ravni genotoksičnosti v vodnih ekosistemih, ki ga je opravil domžalski laboratorij za rastlinsko citogenetiko, reka Kamniška Bistrica tako nad iztokom iz CČN Domžale-Kamnik (most Študa, Občina Domžale) kot pod njim, kaže na izboljšanje. V vodi zaznavamo nižje vsebnosti organskih snovi, dušika in fosforja. Velik napredek je bil dosežen po letu 2017, ko je bila CČN Domžale-Kamnik nadgrajena na tretjo, višjo stopnjo čiščenja, « so sporočili iz Čistilne naprave Domžale-Kamnik. Zavedati se moramo, da vsaka čistilna naprava odpadno vodo prečisti le do določene mere in ne stoodstotno. Na obravnavani napravi odstranijo 99 % organskih snovi, 90 % fosforja in 84 % dušika. V reko se z izpustom prenesejo tudi ostanki mikroorganizmov, ki so sodelovali pri čiščenju odpadne vode.
Kaj lahko za čistejšo vodo naredimo sami?
Vsakič, ko doma uporabimo vodo, se moramo zavedati, da odpadna voda nekje konča. Voda iz občin, Domžale, Kamnik, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin večnima priteče na Centralno čistilno napravo, del pa se ob močnem deževju razbremeni neposredno v okolje, brez predhodnega čiščenja. Zato je izjemno pomembno, da v odtoke ne zlivamo tekočih odpadkov, strupenih snovi, čistil, olj ali maščob. Vsakdo izmed nas lahko z majhnimi koraki pomembno prispeva k varovanju okolja. Začnemo lahko že doma – z uporabo okolju prijaznih čistil, ki ne obremenjujejo narave. Prav tako je pomembno, da ostankov zdravil ali kemikalij nikoli ne zlivamo v stranišče ali umivalnik, saj lahko onesnažijo podtalnico in ogrozijo vodne ekosisteme. Maščobe in olja, ki nastanejo pri kuhanju, zbirajmo ločeno in jih oddajmo na za to določena zbirna mesta. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na odgovorno in varčno ravnanje z vodo – zavedajmo se, da je vsaka kapljica dragocena. Člani Jamarskega kluba Kamnik tudi že več let opozarjajo, da kopanje na izviru močno spreminja mikrobiološko sestavo vode in posledično uničuje življenje v njej.
