V Knjižnici Domžale so teden splošnih knjižnic vnovič obeležili z barvitim dogajanjem, ki pa ni bilo le in zgolj literarno, marveč tudi gledališko. Med drugim so tako ljubiteljem gledališkega odra ponudili ogled in udeležbo na festivalu Kamišibaj pod slamnikom, ki je z dvodnevnim programom zopet navdušil. Dogajanje še zdaleč ni bilo namenjeno le mojstrom in poznavalcem umetnosti kamišibaja, torej tistim, ki so se s tovrstno umetnostjo seznanili že v preteklosti. Ponujene so bile namreč tudi delavnice, kjer so si učenke in učenci Osnovne šole Venclja Perka lahko podrobneje ogledali in se priučili umetnosti pripovedovanja zgodb ob slikah, se poglobili v japonsko kulturo in zgodovino pripovedovanja teh zgodb ter celo ustvarili svoje prve kamišibaje.
Svoje izkušnje in znanje je s sodelujočimi oziroma obiskovalci podelila tudi uveljavljena gledališka lektorica Metka Damjan. Dvodnevni dogodek, ki je potekal 22. in 23. novembra v večnamenski dvorani Knjižnice Domžale, je omogočil JSKD Domžale, ki je obiskovalcem priskrbel kar 17 premiernih uprizoritev, tako starih kamišibajkarskih mačkov kot tudi svežih obrazov na tem področju. Konec tistega novembrskega tedna je bil nedvomno razgiban.
Uvodoma se je s svojo zgodbo predstavila Mirjan Slanovec iz Knjižnice Medvode s kamišibajem Lisica in murnček pri mravljicah, besedo pa so nato povzele Mira Verbič s kamišibajem Čebelica in čmrlj, Alenka Sevnik s priredbo afriške ljudske Kaj je najboljše, Špela Košir s Tremi mišmi na dežju (Mira Voglar) in Štirimi črnimi mravljicami (Anja Štefan), Alenka Kladnik s kamišibajem Nevidna nit (po motivih Patrice Karst), za udaren zaključek pa sta poskrbeli izkušeni kamišibajkarki, Joža Žuna s kamišibajem Tomov repek (po motivih Linde Jennings) in Katja Žerovnik, ki je z nami delila avtorski kamišibaj Junin kolesarski izlet. Poslednja uprizoritev večera je prav tako nastala izpod rok Jože Žune, naslovila pa jo je Miza. Gledalci so kot najboljšega, najbolj slikovitega, kot kamišibaj, ki se jim je najbolj vsidral v srce, izbrali kamišibaj Tri miši na dežju v izvedbi Špele Košir.
V soboto se je pripovedovanje zgodb v japonskem duhu nadaljevalo s premierno uprizoritvijo učenk gledališkega kluba OŠ Venclja Perka, nadaljevala pa je Mirjam Banko, ki nas je popeljala v zgodbo Trije medvedi. Alja Gashi je prikazala zgodbo Pastirka in vile, Ana Marija Zlatanova pa se je še bolj približala japonskemu duhu z Urashimo Taro. Nadalje se je Eva Zanjkovič predstavila z avtorskim delom Ko sem pobegnila od doma, Maja Papež Ilič je navdušila z Ostržkovimi dogodivščinami, Maja Lenarčič pa začarala s kamišibajem Zmaj. Joža Žuna se je vnovič izkazala s kamišibajem Tipi Tapa, Kristina Lindav pa z zgodbo Zmajsko po moje. Tudi sobotni dogodek je zaokrožila izkušena kamišibajkarka Joža Žuna, in sicer s prikazom zgodbe Mihec, ki je pasel kravo, pridružila pa se ji je Kristina Lindav z zgodbo Vile s Čarovce. Tokrat je zbrane najbolj navdušil kamišibaj Tipi Tapa, ravnodušni pa v resnici niso ostali ob nobeni uprizoritvi. Še ena uspešna sezona Kamišibaja pod slamnikom je tako prinesla nov val zagona in energije za prihodnje leto, ki bo letošnjo sezono zagotovo še preseglo.
Barbara Kopač