V soboto so v Centru ASPI v Domžalah praznovali svoj šesti rojstni dan. Center, ki so ga odprli v okviru Društva ASPI, je namenjen podpori mladostnikov in odraslih z avtizmom. Na praznovanju ni bil poudarek le na torti in družabnih igrah, zaposleni v društvu so si vzeli čas tudi za svetovanje in za izobraževanje vseh prisotnih o avtizmu.
V živi knjižnici so svoje zgodbe predstavili tudi uporabniki centra. Geno se ukvarja z glasbo, Nastja je govorila o svoji kozi, ki jo je kupila in podarila družini v Afriki, Rok je živi leksikon, saj dela v arhivu in tako ve veliko informacij, Urša pa je govorila o svojem življenju z avtizmom, saj se včasih v svojem življenju počuti kot zebra med konji. Spregovorila sta tudi Aljaž, ki ga iz medijev pozna veliko ljudi, in glasbenik Jernej.
Društvo ASPI, je na rojstnem dnevu, ki je bil hkrati tudi dan odprtih vrat centra, predstavila strokovna delavka Tina Janežič. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom združevanja odraslih osebe z avtizmom, njihovih staršev ter strokovnjakov na področju avtizma. Od leta 2018 pa so svoje delovanje razširili tudi na nudenje podpore mladostnikom od dopolnjenega 16. letom starosti. »Če imajo otroci neko podporo v državnih institucijah, je starejši nimajo, zato jim mi nudimo pomoč in možnost koristnega preživljanja prostega časa. Združili smo se z namenom, da rešujemo in lajšamo socialne ter druge stiske, da začnemo delovati na področju zagovorništva in da izboljšamo razumevanje avtizma v družbi. Ponosni smo na svojo revijo Vox Alia, ki ima že 40 številk«. Uporabnikom nudijo individualna svetovanja in skupinske dejavnosti, kot so druženja, ustvarjalne delavnice, skupna kuhanja, ogledi filmov. V centru izobražujejo tudi prostovoljne asistente za pomoč za odrasle osebe z avtizmom, organizirajo pa tudi predavanja in usposabljanja za strokovne delavce ter ostale.
Kaj je avtizem?
Avtizem je nevrološka razvojna motnja, ki prizidane možgane pri procesiranju informacij in je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS. Beseda spekter se uporablja, ker se težave, ki so si sicer podobne, pri vsakem izražajo drugače in zato vsaka oseba potrebuje svojo obliko pomoči. Obseg pomoči je odvisen od stopnje primanjkljaja, ki ga oseba ima.
O avtizmu v družbi kroži veliko stereotipov. Zelo pogosti so te, ki pravijo, da avtizem povzroča vzgoja ali pa matere, ki ne znajo pokazati čustev. Avtisti tudi niso geniji, za katere jih pogosto vidi družba.
Glavna kriterija avtizma, ki sta potrebna za postavitev diagnoze avtizma, sta primanjkljaja na področju socialne komunikacije in interakcije ter ozko usmerjeni in ponavljajoči se interesi, zanimanja, vedenja in aktivnosti. Avtisti se težko motivirajo za teme, ki jih ne zanimajo in lahko za tiste, ki jih.
Druge značilnosti so tudi izgorelost, težave v puberteti, nizka samopodoba, umik iz zunanjega življenja, izključenost iz družbe, izguba zanimanja in interesov, epileptični napadi, šibka centralna koherenca, nesprijetost v šoli, občutek nepovezanost s telesom. Poleg omenjenih dveh diagnostičnih kriterijev so za motnje avtističnega spektra značilne tudi druge lastnosti. Med te štejemo senzorno občutljivost, neharmonična razporejenost intelektualnih spodobnosti, težave s čustvovanjem in z izvršilnimi funkcijami, maskiranje in težave z grobo in/ali fino motoriko. Pravimo, da se osebe z avtizmom rodijo, živijo in nato umrejo.
Svetovne raziskave kažejo, da naj bi avtizem imel en odstotek svetovne populacije. Glede na svetovne statistike naj bi tako v Sloveniji bilo približno 20.000 ljudi, ki imajo motnje avtističnega spektra.




