petek, 12 julija, 2024
31.1 C
Kamnik
31.1 C
Kamnik
petek, 12 julija, 2024
31.1 C
Kamnik
petek, 12 julija, 2024
31.1 C
Kamnik
petek, 12 julija, 2024
DomovAktualnoKako poteka ohranjanje kulturne dediščine?

Kako poteka ohranjanje kulturne dediščine?

Del slovenske nesnovne kulturne dediščine je zapisan v Registru nesnovne kulturne dediščine, za katerega od leta 2011 skrbi Slovenski etnografski muzej, ki je koordinator tega registra, vodijo pa ga na ministrstvu za kulturo. Več o registru in kako se lahko v njem zapiše tudi vaše ime in dejavnost sta na dogodku v Slamnikarskem muzeju predstavili Anja Jerin in Adela Pukl, ki sta zaposleni v muzeju.


Register je začel nastajati leta 2008, leto po tem, ko je Slovenija ratificirala Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine.  Naloge koordinatorja so identificiranje, dokumentiranje, preučevanje, vrednotenje in interpretacija kulturne dediščine ter svetovanje nosilcem pri ohranjanju. Vpis v register pomeni večjo promocijo in nove možnosti za mreženje.

V registru so enote kulturne dediščine razdeljene v pet enot: šege in navade, gospodarska znanja in veščine, ustno izročilo in ljudsko slovstvo, uprizoritve in predstavitve, znanja o naravi in okolju.

“Naloga koordinatorja je, da pobude zbira in jih v prvi fazi pregleda, če so tehnične ustrezne, nato pa jih preda v obravnavo delovni skupini, ki se sestaja v februarju, juniju in oktobru, ki glede na merila presoja, če je neka enota primerna ali ni. Vpisana enota mora predstavljati pomemben del življenja na območju Republike Slovenije vsaj trideset let, biti mora prepoznana kot neka skupna dediščina, prepoznati pa jo mora tudi stroka. Nosilci, ki morajo slediti tradicionalnim načinom dela z dediščino, se morajo z dejavnostjo ukvarjati najmanj deset let in skrbeti za prenašanje iz roda v rod,” je razložila Anja Jerin.

Trenutno je v Register nesnovne kulturne dediščine vpisanih več kot 130 enot in evidentiranih več kot 350 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.”Če se prepoznate, v kateri izmed enot kot nosilci, da to znanje imate, se k že vpisanim enotam dodatno vpišete kot nosilci. Moramo se zavedati, da nekaj, kar je nam samoumevno, nekomu, ki živi več kot petdeset kilometrov strani, ni. So stvari, ki so specifične za določeno območje” je povedala Adela Pukl, ki je predstavila še nekaj drugih zanimivih enot, kot so izdelovanje papirnatih rož, ki je razširjeno po celotni Sloveniji in tudi nosilci prihajajo iz celotne države. Zanimiva enota je tudi gradnja kranjskih sten, ki so se še kot posebej dobre izkazale med poplavami. Včasih se najde tudi kdo, ki se naknadno odloči za ohranjanje kakšne dejavnost, tak primer je slamnikarstvo Ane Cajhen. Pobude za vpis v register lahko odda vsak preko aplikacije Moja eDediščina, lahko pa tudi naslovite pisno pobudo na koordinatorja. Vsa navodila so na spletni strani www.nesnovnadediscina.si.

Pomembna naloga pa je tudi sodelovanje pri pripravi nominacij za vpis na Unescova seznama in register. Na vse tri sezname je vpisanih 730 elementov iz 145 držav. Slovenija ima sedem vpisov na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, in sicer Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk, čebelarstvo v Sloveniji, veščina suhozidne gradnje, reja lipicancev in babištvo.

Na koncu predstavitve sta Katarina Rus Krušelj iz Slamnikarskega muzeja in Ana Vrtovec Beno iz Gorenjskega muzeja povabili na

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
few clouds
31.1 ° C
32.3 °
28.6 °
57 %
1.5kmh
20 %
pet
32 °
sob
30 °
ned
31 °
pon
31 °
tor
32 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovAktualnoKako poteka ohranjanje kulturne dediščine?

Kako poteka ohranjanje kulturne dediščine?

Del slovenske nesnovne kulturne dediščine je zapisan v Registru nesnovne kulturne dediščine, za katerega od leta 2011 skrbi Slovenski etnografski muzej, ki je koordinator tega registra, vodijo pa ga na ministrstvu za kulturo. Več o registru in kako se lahko v njem zapiše tudi vaše ime in dejavnost sta na dogodku v Slamnikarskem muzeju predstavili Anja Jerin in Adela Pukl, ki sta zaposleni v muzeju.


Register je začel nastajati leta 2008, leto po tem, ko je Slovenija ratificirala Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine.  Naloge koordinatorja so identificiranje, dokumentiranje, preučevanje, vrednotenje in interpretacija kulturne dediščine ter svetovanje nosilcem pri ohranjanju. Vpis v register pomeni večjo promocijo in nove možnosti za mreženje.

V registru so enote kulturne dediščine razdeljene v pet enot: šege in navade, gospodarska znanja in veščine, ustno izročilo in ljudsko slovstvo, uprizoritve in predstavitve, znanja o naravi in okolju.

“Naloga koordinatorja je, da pobude zbira in jih v prvi fazi pregleda, če so tehnične ustrezne, nato pa jih preda v obravnavo delovni skupini, ki se sestaja v februarju, juniju in oktobru, ki glede na merila presoja, če je neka enota primerna ali ni. Vpisana enota mora predstavljati pomemben del življenja na območju Republike Slovenije vsaj trideset let, biti mora prepoznana kot neka skupna dediščina, prepoznati pa jo mora tudi stroka. Nosilci, ki morajo slediti tradicionalnim načinom dela z dediščino, se morajo z dejavnostjo ukvarjati najmanj deset let in skrbeti za prenašanje iz roda v rod,” je razložila Anja Jerin.

Trenutno je v Register nesnovne kulturne dediščine vpisanih več kot 130 enot in evidentiranih več kot 350 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.”Če se prepoznate, v kateri izmed enot kot nosilci, da to znanje imate, se k že vpisanim enotam dodatno vpišete kot nosilci. Moramo se zavedati, da nekaj, kar je nam samoumevno, nekomu, ki živi več kot petdeset kilometrov strani, ni. So stvari, ki so specifične za določeno območje” je povedala Adela Pukl, ki je predstavila še nekaj drugih zanimivih enot, kot so izdelovanje papirnatih rož, ki je razširjeno po celotni Sloveniji in tudi nosilci prihajajo iz celotne države. Zanimiva enota je tudi gradnja kranjskih sten, ki so se še kot posebej dobre izkazale med poplavami. Včasih se najde tudi kdo, ki se naknadno odloči za ohranjanje kakšne dejavnost, tak primer je slamnikarstvo Ane Cajhen. Pobude za vpis v register lahko odda vsak preko aplikacije Moja eDediščina, lahko pa tudi naslovite pisno pobudo na koordinatorja. Vsa navodila so na spletni strani www.nesnovnadediscina.si.

Pomembna naloga pa je tudi sodelovanje pri pripravi nominacij za vpis na Unescova seznama in register. Na vse tri sezname je vpisanih 730 elementov iz 145 držav. Slovenija ima sedem vpisov na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, in sicer Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk, čebelarstvo v Sloveniji, veščina suhozidne gradnje, reja lipicancev in babištvo.

Na koncu predstavitve sta Katarina Rus Krušelj iz Slamnikarskega muzeja in Ana Vrtovec Beno iz Gorenjskega muzeja povabili na

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
few clouds
31.1 ° C
32.3 °
28.6 °
57 %
1.5kmh
20 %
pet
32 °
sob
30 °
ned
31 °
pon
31 °
tor
32 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano