Dobro jutro, srnica pozdravi. Izza grmovja pomoli glavo in me prestrašeno gleda. Kje? Na poti proti Zeleniškemu sedlu, ki leži med severnim ostenjem Begunjščice na jugu in mejnim grebenom Na Možeh na severu. Prečudovit gorski svet, o katerem je napisana celo pesem: »Zelenica naša je edinstvena in stena njena kozorogova, je cvetja poln ta krasni gorski svet, zato v ta kraj me vleče spet in spet. (Zelenica, Marjan Perko)«
Zmaj iz petelinjega jajca (narečno)
Ankat so gor poh Albelam an ldje žvel. Zemle niso deval, rudo so kupal, ta živ srebro. Adn, k j žvu čist na konc vasi, je jmu anga švoh petelina. Soset, če so ga vidl, so kuj rekl: »Z dga pa nav nč!« »O, pa bo!« je djav Jaka. Pa j dobr sojga petelina futrov, pa uben futr ni bil ta prav. Peteln je biv kumrn, da ni bo za nkamr. Ankat popovne, k sta se Jaka pa peteln greva na sonc pred hišo, pride mem ena stara pukvasta baba. »Coprnca,« jo kuj pogrunta Jaka, »n bom reku za futr.« Pokliče babo, baba mu da ano štupo. Z no, prav, nej vsak dan petelina poštupa. Peteln je od zej naprej hitr rasu pa zmerej bl srbort je ratvov. Anga jutra, še predn ga j Jaka mogu poštupat, jo j fletn preče vrh Košute pobrcov. Jaka je klicov za nmo, peteln pa nč. Usedu se j na ano skalo pa prov na gvas zapev, mav sm, mav če pogledov pa zletu u ano lukno pa tm an jajc znesu, poj se j pa kraj lukne ulegu, de j biv jajc zmerej na sonc. Z nega je čez en cajt zlezu an velk zmaj. Skoču j tok hdo, da se j gora zamajava, pa pvas utrgov. Skale so leteve u vas, čes hiše so skakale. Ldje so se zagnal adn za drujmo u dolino. Tud zmaj se je šundra ustrašu. Takat se utrga pvas čist blis nega, tok de j žavostno smrt dočakov. Ldje so pa letel pa letel. Na dn kvanca so se ustavl, de b se odpočil. Pa jm je biu krej kr ušeč. Toko so ani kr ustal. Naredl so hiše pa delavnce, tok dej ratov an mejhn mest. Tržč so mu rekl. Ani, k so se pa bal, da b se gora še ankat nane na zvrgva, so šv mav dol. Pravjo, de so se ustavl u Krop. Nč čudnga, se j podobna Tržič, sam de gore tm okol niso tok usoče. Vir: https://www.visit-trzic.com/znamenitosti/kulturne/trziski-zmaj.html
Gorenjsko avtocesto zapustimo pri izvozu za Tržič ter nadaljujemo v smeri mejnega prehoda na Ljubelju. Tik pred njim parkiramo. Nadaljujemo peš v smeri Doma na Zelenici. Pot je dobro označena. Poteka po širokem kolovozu, nato zavije v gozd. Iz gozda nas usmeri strmo na planinsko pot po nekdanjem smučišču. Nadaljujemo mimo doma, do izvira Završnice vse do Doma pri izviru Završnice. Se okrepčamo in vrnemo po isti poti.
Izhodišče: Ljubelj (1058 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 3,5–4,5 ure
Najprimernejši čas: vsi letni časi
Čas vožnje: 50 minut v eno smer
Bogomira Skvarča Jesenšek
«){kind=link}