»Slovenske gore so se odele v zimsko preobleko. Zimski obisk slovenskega visokogorja zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in posebne snežne razmere, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe«, so na novinarski konferenci na začetku zimske planinske sezone na Veliki planini opozorili sodelavci Planinska zveza Slovenije.
Kako biti varni v gorah pozimi?
Strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi vedno znova poudarja, da so za obiskovanje gore potrebna posebna znanja, in če nismo vešči rokovanja s tehničnimi pripomočki, kot sta cepin in dereze, se v zasnežene gore, posebej na nekoliko zahtevnejše ture, podamo le skupaj s primerno usposobljenim vodnikom. »Planinci so danes v večini dobro opremljeni, lahko rečemo s popolno zimsko opremo, ki pa je ne znajo zadovoljivo uporabljati oz. ne poznajo vseh dobrih in slabih lastnosti opreme in se v določenih primerih napačno odzovejo, kar lahko vodi v nesrečo,« je kritičen Šerkezi. »Svetujemo, ne glede na izkušnje, da se udeležite plazovne delavnice in tečaja varnejšega obiskovanja gora pozimi, kjer lahko znanje osvežimo ali pridobimo prva znanja in osnovne izkušnje. Postanite člani planinskih društev, tam vas bodo znali pravilno usmeriti.«
Poudaril je še, naj velja pravilo, da se ne podajajmo na poti in vrhove, če jih nismo dodobra spoznali že v kopnih razmerah. Pozimi je pokrajina spremenjena, saj je prekrita s snežno odejo, prav tako pot in markacije.
Kakšno opremo potrebujemo?
Za zimske obiske gora potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebujemo tudi zaščito pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila ter na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta ter da zaradi tega potrebujemo več tople brezalkoholne tekočine in hrane v nahrbtniku.
Cepin in dereze sodijo na vsako zimsko turo, četudi razmere na izhodišču kažejo drugače, saj se razmere z višino, smermi neba ter časom spreminjajo. Ko so na nogah dereze, sodi v roke cepin, palice pa pospravimo na nahrbtnik. Dlani morajo biti obvezno pokrite z rokavicami, roke in telo pa pokriti z zaščitnimi oblačili. Cepin in dereze se pred uporabo na turi naučimo uporabljati.
Derezice niso primerna zamenjava za klasične 12-zobe dereze in so nevarne, če se uporabljajo v gorah oz. tam, kjer je teren strm. So pa odličen pripomoček za hojo po planinah, gozdnih poteh oz. povsod tam, kjer v primeru izgube ravnotežja ni možno, da bi zdrsnili po pobočju.
Katera plazovna žolna je najboljša?
Plazovni trojček – sestavljen iz plazovne žolne, sonde in aluminijaste plazovne lopate – je prav tako obvezen del tehnične opreme vsakega planinca! Pred turo se ga lahko naučite uporabljati na posebni delavnici.
»Ob uporabi plazovnega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj nas ne zavaruje pred plazovi, ampak nam ob primeru zasutja s snegom poveča možnosti hitrejše rešitve izpod snega in s tem možnost preživetja! Statistika preživetja je pri zasutju v plazu zgovorna – največ možnosti za preživetje imamo prvih 15 minut po zasutju,« dodaja Šerkezi.
Po smernicah mednarodne organizacije za gorsko reševanje naj bo digitalna, ima tri antene in gumb za označevanje. Po priporočilih proizvajalca svetujemo pregled žoln na določeno obdobje. Pregled lahko opravi le pooblaščena oseba s strani proizvajalca. Popravila in preverjanje delovanja v domačih delavnicah je nevarno.
Turno smučanje je eden od najbolj privlačnih načinov gibanja
Pri turnem smučanju gre za zelo širok pojem, saj zajema tako gibanje s smučmi na smučišču, smučanje po griči in tekmovalno turno smučanje. Vsemu je skupno, da nekako spada v gorništvo, kar pomeni, da moramo zelo dobro poznati vsaj osnove zimskega gibanja v gorah ter obvladati uporabo vse opreme, ki je nujna za varno turno smuko. »Za prvo spoznavanjem s samim turnim smučanjem si je smiselno opremo izposoditi. Za začetek so ključni kosi: turne smuči, turne vezi, turno smučarske kože (ki se nalepijo na smuči in omogočajo hojo navzgor), turno smučarski čevlji. Za stvari kot so palice, nahrbtniki in oblačila, pa lahko najprej preverimo, če imamo kaj v domači garderobi. Nato pa začnemo postopno turno smučati! Zelo priporočljivo je, da se udeležite tečajev turnega smučanja, kjer se boste naučili pravilne uporabe opreme, pravilnega gibanja na smučeh in osnov načrtovanja ture. Seveda je potrebno izbrati tečaj, ki ga vodijo kompetentni ljudje, ki vas bodo naučili tako, kot je to potrebno,« je razložil vaditelj turnega smučanja Luka Kovačič.
Kako se začeti ukvarjati s turno smuko?
Za začetek bodo zagotovo najbolj varno okolje smučišča, ki bodo služila kot nujna predpriprava na nadaljnje ture. »Potrebno se je naučiti same hoje navzgor, saj hitro ugotovimo, da gibanje vseeno ni tako enostavno kot izgleda. Seveda je nato za sam spust potrebno tudi znanje dobrega smučanja. Zelo pomembna je tudi dobra fizična pripravljenost. Ko pa se enkrat odpravimo izven smučišča, moramo poleg osnov gibanja na smučeh, izjemno dobro poznati tudi vsa pravila gibanja v gorah pozimi. Na tej točki poleg smučanja začnemo govoriti tudi o gorništvu, in le tega se premnogo ljudi ne zaveda. Problematična ni le generacija mladih, navdihnjenih s ”socialnimi mediji”, kot je velikokrat krivo ocenjeno, ampak tudi odrasli ljudje srednjih in starejših letih. Gibanje v gorah pozimi skriva ogromno pasti, ki se jih niti ne zavedajo.«
Kaj potrebujemo za varno turno smuko?
Kaj vse bomo vzeli sabo, je odvisno od našega izbranega cilja. »Če se bomo gibali na smučišču, bomo potrebovali smuči, palice, kože, turne čevlje, športna topla oblačila in manjši nahrbtnik, saj bomo ostali v varnem območju, kjer opremo bolj kot ne narekujejo vremenske razmere. V kolikor se podajamo izven smučišč, pa je izbira opreme veliko bolj kompleksna. Poleg zgoraj naštete, bomo morali dodati obvezno opremo, ki spada v vsak planinski nahrbtnik, lavinski trojček, dovolj energijske hrane, topel napitek, dodatne tople sloje oblačil, oblačila za primer poslabšanja vremena, dodatne rokavice. Ne pozabite na telefon, ne zaradi slike na vrhu, ampak vaše varnosti in tudi odgovornosti do drugih v gorah, ki jim lahko pomagate,« dodaja Kovačič.
Bonton turnega smučanja
Gibanje po smučišču je dovoljeno le v obratovalnem času smučišča. Prav tako vedno hodimo ob robu smučišča in se v nobenem primeru ne ustavljamo pod prelomnicami, kjer nismo v vidnem polju smučarjev. Če ima smučišče urejeno turno smučarsko progo, je nujno, da se gibamo na njej. Nekatera smučišča so uvedla tudi ”turno smučarsko” karto, ki jo je potrebno plačati, če se želimo gibati po smučišču.
Navadno se izven smučišč srečamo s ”špuro” (smučino, ki jo naredimo v globokem snegu turni smučarji), ki jo uporabimo za gibanje navzgor. Tukaj je potrebno opozoriti na medsebojno strpnost smučarjev in pešcev ¬- turna smučina NI namenjena pešcem! V kolikor pešec hodi po smučini, jo s čevlji uniči in s tem onemogoči vsem nadaljnjim turnim smučarjem vzpon po smučini.
Prav tako že zaradi uničevanja same ”lepote narave” v smučini ne opravljamo niti male niti velike potrebe. Prav tako to onemogočimo tudi našim štirinožnim prijateljem.
Osnovna pravila in smernice turne smuke
– Na smuko nikoli ne gremo sami. V kolikor se odpravimo v gore sami, moramo sprejeti vso odgovornost, da nam v primeru nesreče, nihče ne bo pomagal.
– Ob hoji navzgor upoštevamo smernice varnega gibanja v gorah pozimi in našo medsebojno razdaljo prilagodimo terenu. Pri smučanju navzdol pa moramo vedno ostati v vidnem polju in na vsake nekaj višinskih metrov po potrebi počakati.
– Vsaka tura zahteva temeljito pripravo. Načrtovati moramo vzpon, spust, oceniti trajanje, pregledati snežni bilten, natančno narediti oceno vremena na lokaciji, kamor se odpravljamo, se pozanimati o informacijah na terenu, izbrati primerno opremo.
– Spust opravimo po smeri pristopa. Že ob samem vzponu ocenjujemo razmere na terenu za kasnejšo smuko, saj bomo tako opazili potencialne pasti in sproti ocenili tveganje na terenu.
– Informacije na forumih, blogih/vlogih beremo/gledamo selektivno. Pogosto se pojavi ogromno napačnih informacij, ki so lahko izjemno nevarne! Na Planinski zvezi predlagajo, da forume uporabimo kot katalog idej za turo, o sami težavnosti, razmerah na terenu, primernosti, pa se pozanimamo pri zanesljivih virih (knjižni vodniki priznanih založb, ARSO, spletne strani s kompetencami,…).
Ob zimskih aktivnostih v gorah se je treba zavedati tudi njihovih posledic na prostoživeče živali, zato podpredsednik PZS in inštruktor planinske vzgoje Martin Šolar priporoča, da turo že doma načrtujmo tako, da se bomo izognili mirnim območjem, rezervatom, zimskim staniščem in ustaljenim selitvenim potem živali.
»Če se le da, uporabljamo označene oziroma priporočene turnosmučarske poti, na ta način se tudi živali prilagodijo turnim smučarjem. Posebej želimo poudariti, da ne smučamo po sledeh živali. Pri turnem smučanju ne bodimo glasni, kljub užitkom pri zavojih v pršiču ali srencu, naj doživetje ostane vaše, s kričanjem in vriskanjem nikomur ne delamo dobro. V kolikor opazimo živali, se ustavimo in počakajmo, da odidejo, opazujmo jih z razdalje.«
11. december je mednarodni dan gora
Ob mednarodnem dnevu gora in v mednarodnem letu trajnostnega razvoja gora želijo pri Planinski zvezi poudariti zavednosti trajnostnega gorskega razvoja in ohranitev ter odgovorno uporabo gorskih ekosistemov. Letošnja tema dneva je Ženske premikajo gore. »Ženske širom sveta imajo v gorskem okolju pomembno vlogo pri okoljevarstvu, pri socialnem in ekonomskem razvoju. Marsikje so ključne pri opravljanju z različnimi gorskimi viri, so vodilne branilke narave, imajo glavno vlogo pri ohranjanju tradicij in kulturne dediščine. Zaradi družbenih, socialnoekonomskih ter klimatskih sprememb po vsem svetu ženske sprejemajo večjo in pomembnejšo vlogo v gorskem svetu, a so mnogokrat zaradi številnih vzrokov spregledane in zapostavljene. Zaradi neenakopravnosti je mnogokrat potencial žensk premalo in nepravično izražen. Na dan praznovanja mednarodnega dneva gora imamo tako priložnost za dvig enakopravnosti številnih vlog žensk v gorskem svetu,« je poudaril podpredsednik PZS in gorski vodnik Miha Habjan.
Ženska, ki je »premikala gore« je bila Mira Marko Debelak – Deržaj in ta petek, ob 18.uri, bo v Slovenskem planinskem muzeju predstavitev prvega alpinističnega stripa o življenju in delu ženske z izjemnim značajem. Podelili bodo tudi nagrade najboljšim avtorjem foto natečaja Planinske zveze Slovenije podjetja Cewe ter odprli razstavo Ljubim gore.
