V sredo, 2. februarja, so Vremšakovo dvorano glasbene šole Kamnik zavzeli mladi glasbeniki in Andrej Rozman Roza. Skozi literarno-glasbeno prireditev Kanonada so počastili slovenski kulturni praznik.
»Kanon v glasbi pomeni obliko, v kateri glasovi z enako melodijo stopajo en za drugim. Kanon pomeni tudi skupek najpomembnejših umetniških del. Če pa naglas prestavimo na o, dobimo besedo kanὅn, kar pomeni top. Torej, danes vas bomo obstreljevali s slovenskim glasbenim in literarnim kanonom. Prepesnjeni literarni kanon vam bo predstavil vsem poznani pesnik, pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman Roza. Sam bom slovenske literate povezal s takrat živečimi skladatelji, učenci naše šole pa bodo program popestrili z izvedbo skladb nekdanjih in sodobnih slovenskih skladateljev,« s temi besedami nas je pozdravil voditelj večera, Matija Slapničar, učenec trobente v glasbeni šoli Kamnik.
Prireditev se je začela z Zdravljico in Rozmanovo molitvijo Jezik naš. Voditelj nas je spoznal s pomembnimi slovenskimi skladatelji prve polovice devetnajstega stoletja (Franc Sokol, Gašpar Mašek, Anton Nedvĕd). Rozman je nadaljeval s svojimi hudomušnimi priredbami poezij Franceta Prešerna. Po vrsti so se tako zvrstile: Lepa Vida v akciji, Urška in Lenka Munda.
Verjetno ni treba posebej poudarjati, za predelavo katerih pesmi gre. Lahko pa povem, da gre pri Lenki Mundi za celo zgodbo, ki se dogaja po napadu na newyorška dvojčka. Zaročenec čudovite Lenke Munde je odšel v Afganistan v gorovje Tora Bora, kjer je spoznal Ajšo, s katero nato vodita podjetje za pravično trgovino.
Glasbeno so nam ta prvi del večera popestrili učenci s pesmijo Benjamina Ipavca, Čez noč, Čez noč, melodijo za flavto Blaža Puciharja Flavta razmišlja in z izvedbo skladbe za klarinet Janija Goloba Humoreska.
In že smo se skupaj z Antonom Foersterjem, Franom Levstikom, Benjaminom Lipovcem in Antonom Aškercem prestavili v drugo polovico 19. stoletja. Roza nam je predstavil moderno verzijo Levstikovega Martina Kapana tri nula, ki se tokrat bojuje s pošastjo v Bruslju, in pridelavo Aškerčevega Mejnika. Vmes pa smo prisluhnili izvedbi ljudske pesmi Zreljo je žito, ki jo je mlada glasbenica zaigrala na citre.
Konec devetnajstega stoletja sta literarno in glasbeno sceno zaznamovala Ivan Cankar in Josip Lipovec, ki so ga imenovali slovenski Mozart. Pisal je večinoma glasbo za nemška besedila, zato je v Sloveniji bil dolgo časa slabo poznan. Andrej Rozman Roza nam je doživeto predstavil svojo predelavo Cankarjevega Hlapca Jerneja. Hlapec Jernej postane delavec Jernej, ki se v času osamosvojitve Slovenije bori za svoje in delavske pravice, delal je namreč v veliki tovarni omar.
Mladi voditelj je nato predstavil pesnike Srečko Kosovela, Marija Kogoja in Marjana Kozino, ki je med drugim napisal tudi Kekčevo pesem in glasbo za film Na svoji zemlji.Vsem trem pa so skupna okrogla očala. Roza nam je predstavil svoje videnje črnih borov, slišali pa smo skladbo na klarinetu Vse je lahko Darje Dobršek.
Za konec se je Roza od nas poslovil z abstinenčnimi napitnicami za čase brez alkohola. Pevski zbor glasbene šole pa nam je zaigral pesem Benjamina Ipavca Slovenska dežela. Voditelj nam je še zaželel lep kulturni dan, poln slovenske poezije in glasbe.
