petek, 14 februarja, 2025
5.7 C
Kamnik
5.7 C
Kamnik
petek, 14 februarja, 2025
5.7 C
Kamnik
petek, 14 februarja, 2025
5.7 C
Kamnik
petek, 14 februarja, 2025
DomovAktualnoDušan Jambrošič o svojih 15 m2

Dušan Jambrošič o svojih 15 m2

Dušan Jambrošič, v Ihanu živeči ustvarjalec, nekdanji komentator, pisec kolumn, varnostnik in še marsikaj, se je v Knjižnici Domžale tokrat predstavil s svojim knjižnim prvencem 15 m2. Delo je izšlo že v letu 2022, in sicer v samozaložbi, okoliščine pa so poskrbele, da je do uradne predstavitve prišlo šele maja 2024. A nič ne de, učinek je bil kljub vsemu – ali pa ravno zaradi zamika – močan. Dogodek, ki nas ni pustil ravnodušnih, je spretno povezoval Teo Siard.


Dušan v predstavljenem delu popisuje svoje življenje, ki ga ne olepšuje, temveč nam ga predoči v vsej svoji veličini, z dobrim in slabim – predvsem s slednjim, vsaka vrstica pa je začinjena s humorjem in mestoma s satiričnimi vložki. Naslov pooseblja njegovo pot osamosvajanja – ko je imel 31 let, se je odločil, da je naposled čas za samostojno pot. Zapustil je domače, kot pravi, strupeno okolje ter se preselil v Ljubljano, kjer je njegovo zavetje predstavljalo stanovanje, veliko komaj 15 kvadratnih metrov.

Skozi pripoved spoznamo avtorjevo življenjsko pot, njegove številne izzive, prepreke, ki jih je moral premagati, težave, ki so oteževale samostojno pot, navsezadnje pa tudi tegobe, ki so poskrbele, da je nastalo toliko iskrenih, edinstvenih, nepozabnih zgodb, ki so danes vključene v njegov knjižni prvenec. Zgodbe, ki nam ponujajo neoviran vpogled v avtorjevo vse prej kot enoznačno ali duhamorno življenje.

Književno delo izstopa prav zaradi svoje pristnosti – imena oseb so povečini spremenjena, sami prizori, predstavljeni v knjigi, pa so ustvarjeni po resničnih dogodkih. Zapisi ne posegajo zgolj v avtorjevo lastno intimo, marveč se dotikajo tudi vprašanj, s katerimi se vsakodnevno sooča večinski del prebivalstva – kako preživeti v današnjem svetu, kako se izogniti strupenemu okolju oziroma kako iz slednjega pobegniti, hkrati pa se iz izkušenj še nečesa naučiti. Besedilo je vseskozi ozaljšano z anekdotami in prigodami, na katere bralec dandanes lahko gleda z nasmehom, v resnici pa so vsi ti omenjeni prizori za pisca predstavljali težke preizkušnje.

V knjigi spoznamo tudi avtorjevo družino – očeta, s komer nista vedno našla skupnega jezika, patološko ljubosumno mačeho, s katero nikdar nista imela nobene skupne točke, ter odsotno mamo, ki je Dušana zapustila, ko je imel komaj 7 mesecev. Usoda ju je pozneje za krajši čas ponovno združila, kako, zakaj in kakšno je bilo samo srečanje, pa si lahko preberete v izpostavljenem delu.

Vse zahtevne preizkušnje, zapisane v delu in omenjene tudi na samem dogodku, so poskrbele, da danes lahko posežemo po njegovih zapisih. Vsak košček zgodbe, pa najsi je bil še tako boleč – in iskreno, večina koščkov sestavljanke je bila silno bolečih – je doprinesel h končni obliki dela, ki ga danes lahko vzamemo v roke, ga prečitamo, se ob prebiranju čudimo, smejimo, tudi zjokamo, predvsem pa za nekaj trenutkov lahko stopimo v avtorjeve čevlje in skupaj z njim (po)doživljamo njegovo življenje.

»Danes očeta ne presojam, danes ga tudi bolje in lažje razumem,« svojo zgodbo dopolni Dušan. »Razumem, zakaj me nikdar ni pohvalil. Ker tega vzorca ni poznal, zato ga tudi ni mogel predati naprej.« In morda bomo tudi bralci lažje razumeli njegovo zgodbo, če se vrnemo v preteklost in se mu z branjem pridružimo na tistih 15 kvadratnih metrih v Ljubljani.

Barbara Kopač

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
moderate rain
5.7 ° C
5.9 °
4.8 °
97 %
2.6kmh
100 %
pet
6 °
sob
2 °
ned
1 °
pon
3 °
tor
1 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano