V petek, 4. februarja, je bila na odru kamniškega doma kulture premierno predstavljena plesno-baletna pravljica Biserni zaliv. Čeprav je predstava na prve gledalce čakala kar dve leti – štrene je seveda mešala epidemija covida-19 – je skoraj sedemdesetčlanski baletni ansambel Baletne šole Ana pod vodstvom učiteljice baleta in koreografinje Ane Trojnar prepričljivo in simpatično prikazal večdimenzionalno poučno zgodbo z ekološko noto, ki je plesno-baletne elemente združila z avtorsko glasbo in ilustracijami Uršule Jašovec, domiselnimi kostumi Irene Baš in spremljevalno diaprojekcijo na velikem platnu. Doživetje za ušesa, predvsem pa paša za oči, saj je vsak posamezni član predstavljal pomemben del celote, ki je delovala kot eno.
Po uspešnem nastopu na premieri so bili veseli tako nastopajoči kot učiteljica. »Vsi, ki nastopajo, res uživajo v tem. Na šoli imam sicer tudi učenke, ki se niso odločile za nastopanje, in seveda sprejmem njihovo izbiro. Zelo velikemu odstotku pa je motivacija za nadaljevanje baletnega izobraževanja prav nastopanje v takšnih predstavah, v katerih zažarijo kot male, a čisto prave zvezde!« je po predstavi povedala Ana Trojnar, baletna učiteljica s pedagoško izobrazbo s področja poučevanja baleta na Royal Academy of Dance v Londonu, ki je v Kamniku balet najprej poučevala v Glasbeni šoli Kamnik, leta 2020 pa se je podala na samostojno pot in je sedaj vodja Baletne šole Ana. Ana prizna, da si je sama po predstavi predvsem oddahnila, kajti premiero so zaradi koronavirusa prestavljali kar dve leti. »Sprva je bila premiera predstave načrtovana za marec 2020, ko je bilo prvo zaprtje, naslednjič bo morala biti oktobra istega leta, ko je prišlo do ponovnega zaprtja šol. Poznamo pregovor, da gre v tretje rado, a še med potekom premiere sem si govorila: počakaj do konca, veselila se boš po priklonu,« negotove čase zadnjih dveh let za ustvarjalce in organizatorje dogodkov opiše Ana.
Zgodba s poučno vsebino
Zgodba za predstavo Biserni zaliv je delo trinajstletne Karoline Graj, ki je navdih za morsko pravljico dobila med poletnim potepanjem po gorah. »Že od majhnega rada berem in se vživljam v svetove, ki mi jih pričarajo knjige. Poleg tega zelo rada rišem, predvsem baletke v različnih pozicijah in kostumih … Tudi sicer mi narava predstavlja navdih za raznovrstno ustvarjanje,« pravi mlada avtorica iz Stranj, ki obiskuje peti razred baleta in je v predstavi Biserni zaliv tudi nastopila kot morska deklica.
Zgodba za plesno-baletno predstavo je bila izbrana na podlagi literarnega natečaja. »V ustvarjanju plesnih predstav zelo uživam, skoraj tako, kot sem med plesno kariero uživala v nastopanju. Zato sem po zaključku šolskega leta 2018/19, v katerem sem z učenkami Glasbene šole Kamnik postavila na oder zgodbo o Čebulčku (po zgodbi G. Rodarija, glasba A. Hačaturjan) z osemdeset nastopajočimi, že razmišljala, kaj bi dala v letni načrt za naslednje šolsko leto. Dobila sem zamisel, da učenke povabim na literarni natečaj za najprimernejšo zgodbo za naslednjo pravljico. Pred tem sem Uršulo Jašovec, ki je bila takrat moja baletna korepetitorka, vprašala, če je pripravljena napisati glasbo. Iz prebliska junija 2019 je tako nastala ta pravljica,« razkrije Ana Trojnar.
Biserni zaliv govori o življenju v morskem zalivu, kjer zdravnica želva Živa opaža, da njene paciente pestijo nenavadne težave. Izkaže se, da je vzrok bolezni onesnaženo morje. Kmalu morske živali ugotovijo, da je njim neznana snov, ki povzroča bolezni, plastika, ki jo proizvaja in odlaga človek. Odločijo se, da bodo na nevarnost opozorile tudi druge morske živali in zaliv očistile. A s tem njihovih težav še ni konec. Ko ljudje vidijo lepoto in čistost zaliva ter bujno življenje v njem, sem na ribolov pridejo ribiči pa tudi mnogo kopalcev, ki zopet brezsramno smetijo obalo in morje. Morske živali se spoprimejo tudi s tem izzivom in rešijo svoj zaliv, hkrati pa naučijo ljudi, da smeti ne sodijo v naravo in jih je treba za seboj tudi pospraviti. Ker je s pomočjo vztrajnih morskih bitij ljudem sedaj mar za naravo in živali ter rastline, ki imajo tu svoj dom, so na koncu nagrajeni vsi: iz jajčec se izvalijo male želvice, ki predstavljajo novo življenje v drugačnem, čistem svetu.
V plesno-baletni pravljici je nastopilo 68 članov baletnega ansambla Baletne šole Ana, od najmlajših, ki obiskujejo plesni vrtec (4 in 5 let) oz. baletne pripravnice (od 6 do 8 let), do starejših, ki obiskujejo že 5. razred baleta. Glavne vloge so v pravljici imela dekleta baletne skupine, ki so že končala najvišji razred veljavnega javnega izobraževanja, ki je sestavljeno iz treh plesnih pripravnic in šestih razredov baleta. »Ko sem septembra 2020 v Kamniku odprla svojo baletno šolo, se je glas o njej hitro razširil naokoli. Učenke, ki so pred časom pod mojim mentorstvom že končale 6. razred baleta, so bile vesele, da imajo možnost nadaljnjega izobraževanja in to spet pri meni,« je vesela tudi Ana. Glavni vlogi v pravljici (zdravnica želva Živa ter morska kraljica Leda) so tako prevzele kar tri plesalke: Anita Pirc iz Kamnika, Leda Delfina Steidl Porenta iz Cerkelj na Gorenjskem ter Maja Požek iz Domžal. Poleg njih v glavnih vlogah nastopajo še: Maruša Žlebir (soseda Rakovica, pelikan in kopalka Maja), Tisa Gašparič (soseda Rakovica in kopalka Liza) in Alja Majdič (pelikan ter sinji kit, ki pogine).
Ana Trojnar uživa v ustvarjanju avtorskih predstav
Koreografija je zelo pripovedna – četudi obiskovalec ne bi poznal zgodbe, bi skozi plesne gibe in kostumografijo ter s pomočjo diaprojekcije razumel vsebino. Čeprav v predstavi nastopa skoraj sedemdeset plesalk, Ana Trojnar pravi, da je že vešča združevanja pripovedne koreografije in velikega števila nastopajočih. »V preteklosti, ko sem hkrati poučevala plesne pripravnice in balet na dveh glasbenih šolah, sem imela tudi že 120 učenk,« pove in doda, da najbolj uživa v ustvarjanju nečesa popolnoma novega. »Izogibam se kopiranju in postavljanju na oder Hrestača, Trnuljčice, Petra in volka ter podobnih baletov železnega repertoarja, saj zaupam vase in v svoje izvirne ideje. V preteklosti sem že sodelovala s skladateljem Blažem Puciharjem, ki je za pravljice Lunina čarobna flavtica, Glej Larsa z Marsa! in Klavirski čarodej sam napisal tudi zgodbo. Tokrat prvič sodelujem z Uršulo Jašovec in upam, da bom še v prihodnje, saj so plesalke tudi njeno glasbo lepo sprejele in se vanjo odlično vživele,« o morebitnih prihodnjih avtorskih plesnih predstavah razkriva Ana.
V Baletni šoli Ana bodo spomladi pripravili številne uprizoritve po vrtcih in šolah. Kdaj jih lahko vidite v vašem kraju, preverite na spletni strani baletnasola-ana.si/biserni-zaliv/, saj se zaradi covida-19 in s tem povezanih karanten ter izolacij termini precej spreminjajo. Če bi si radi tudi iz vašega vrtca ali šole prišli pogledat predstavo Biserni zaliv, potem lahko Ani pišete na elektronski naslov (ana@baletnasola-ana.si). Ustvarjalci si namreč želijo čim več uprizoritev, morda se jim uresniči celo želja po udeležbi na festivalu, saj je bila pot od ideje do končnega izdelka burna in negotova, hkrati pa Biserni zaliv nima le umetniške vrednosti, temveč osvešča tudi o problematiki onesnaževanja okolja, ki je dandanes še kako aktualna in pomembna. »Otroci življenjske nauke najbolje ponotranjijo skozi pravljice, ko se (nevede) postavijo na pravo, dobro, pravično stran. Osveščanje o problematiki onesnaževanja okolja, v naši pravljici smo se osredotočili na morsko okolje, in o tem, da smo za čistost okolja odgovorni le sami, je danes zelo aktualna in pereča tema, o kateri s pomočjo umetnosti, kot je naša pravljica, osveščamo občinstvo,« zaključuje Ana Trojnar.
