Miša Gams je v sredo, 19. junija, pred rojstno hišo Rudolfa Maistra izvajala performans z naslovom Medtem ko čistim čevlje Rudolfu Maistru. Pred muzejem je čistila stare vojaške škornje, delila ankete o življenju in delu generala ter njegove pesmi, nalepljene na vložke za čevlje in zapakirane v raznobarvne papirnate zvitke – nekatere med njimi prevedene v angleščino, da jih lahko prebirajo tudi radovedni turisti.
Razlogov, zakaj se je Miša odločila za čiščenje, je več. “Čiščenje čevljev je metafora za sezonsko, podplačano delo prekarnih delavcev, katerim kapitalisti radi navržejo: znajdi se, najdi tržno nišo in uspel boš. No, jaz sem našla tržno nišo in nisem uspela (finančno niti kako drugače), tako da je ta kapitalistična utvara le mit z namenom, da se se še več denarja prelije v roke kapitalistov, od nas pa se pričakuje, da delamo kot prostovoljci zastonj – po možnosti celo življenje,” je razložila enega od razlogov. Seveda pa se s tem dejanjem spominja tudi generala Maistra, čigar obletnice letos praznujemo. Rada tudi čisti čevlje. Že pred desetimi leti jih je čistila pred ameriško in avstrijsko ambasado, slovenskim parlamentom in vlado, fakultetami, študentskimi servisi in zavodi za zaposlovanje.
Miša je ta performans izvajala že maja v Mariboru v času knjižnega sejma. Pri tem si je zastavljala vprašanja, kot so: Le komu vse dandanes čistimo čevlje, da lahko preživimo iz dneva v dan? Pred kom se v prenesenem in tudi v dobesednem smislu klanjamo, da zaslužimo kak evro? So časi zdaj takšni, da se je bolje sklanjati proti vzhodu, zahodu ali kar v vse smeri neba? Kaj je Maister pravzaprav dosegel, če mladi še vedno na polno “čistijo čevlje” avstrijskim in nemškim delodajalcem, medtem ko doma zmanjkuje denarja za osnovne eksistencialne potrebe in kulturo?
V Kamniku bo naslednjič nastopila v ponedeljek, 24. junija, od 10. do 12. ure, pred rojstno hišo Rudolfa Maistra.
