V nedeljo je v Kamniku bilo drugačno vzdušje kot običajno. Že v zgodnjem dopoldnevu so ulice starega mestnega jedra bile polne ljudi, ki so uživali v sončnem vremenu in si ogledovali ponudbo stojnic. A najpomembnejša naloga številnih obiskovalcev tega dne je bila poiskati najprimernejše mesto za opazovanje povorke narodnih noš.
Vsi, ki so si izbrali dobro mesto, so imeli kaj videti. V skoraj dveh urah dolgi povorki se je od Kajuhove ulice do Doma kulture Kamnik sprehodilo 2000 udeležencev v narodnih nošah. V prvem delu povorke smo lahko opazovali bogato izročilo oblačilne dediščine. Gospe in gospodje, fantje in dekleta in tudi manjši otroci so prikazali praznične obleke, ki so jih nekoč nosili naši predniki na podeželju in v mestih. Pomemben del je bil tudi prikaz vsakdanjih oblek. 35 folklornih skupin od akademskih do drugih avtentičnih skupin, je predstavilo oblačila svojega lokalnega okolja, iz različnih krajev po celi državi. Tako so obiskovalci lahko med drugim občudovali obleke, ki so jih nekoč nosili na Pohorju in tudi tiste, ki so jih nekoč imeli Istrani. Pripravljavci programa niso pozabili povabiti niti noš iz avstrijske Koroške. Zgodovinsko obdobje prikazanih noš je bilo od konca 18. do 20. stoletja. V drugem delu povorke so se predstavila številna turistična in druga društva, ki jih sestavljajo predvsem ljubiteljice in ljubitelji, ki sicer nimajo strokovnega vodstva. Vsa društva so osvojila številno množico s svojimi pisanimi oblekami in z prešernim nasmehom. Ritem so povorki dajale godbe iz okoliških krajev. A slovenska dediščina seveda niso samo obleke, zato so se obiskovalci lahko čudili tudi kočijam in traktorjem. Letos je komentiranje povorke prvič potekalo na štirih lokacijah.
Obiskovalci in nastopajoči so na ta praznično dan vidno uživali. Le nastopajočim je bilo pod več sloji oblačil, ki jih večinoma dobijo izdelane po naročilu, malo vroče. Narodne noše so zanje več kot samo ohranjanje dediščine, ponujajo jim priložnost za druženje in zabavo. V njih tudi z veseljem zaplešejo.
Občina je prijela priznanje
Najbolj slovesno je bilo na Glavnem trgu, kjer je na VIP tribuni narodne noše pričakal tudi predsednik države Borut Pahor, ki se je do sem pripeljal s kočijo. »Vesel sem, da je v letos festival ponovno zaživel po triletnem premoru zaradi dežja in zdravstvenih razmer. Prvič je bil festival organiziran že leta 1966 in še danes ima velik pomen za ta kraj. S predanim delom je festival narodnih noš in oblačilne dediščine postal največji etnološki festival v Sloveniji, ki privablja na deset tisoče ljudi iz vseh krajev naše domovine, prepoznan in upoštevan pa je tudi pri naših sosedih in drugod po tujini, kjer je uvrščen med 20 najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vedno potrdimo in danes bomo to še enkrat: Slovenke in Slovenci smo na svojo kulturo ponosni, smo ji zavezani in ji bomo ostali tudi v prihodnosti. Kultura je Slovence – tudi ko nismo bili politično samostojni – povezovala v ponosen narod in kasneje v narod. Prav zato ima kultura med nami posebno mesto in svoj državni praznik, kar med državami v svetu ni tako zelo pogosto,« je predsednik nagovoril več tisoč zbranih ljudi. Omenil je tudi, kako pomembno je, da je bila prikazana raznolikost slovenskih narodnih noš in ne samo gorenjskih kot je pogosto v navadi. Raznolika kulturna dediščina Slovencev je velik navdih za sožitje in prijateljstvo navkljub mnogoterim razlikam. Ob koncu je kamniškemu županu Mateju Slaparju in vršilcu dolžnosti direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik Luku Svetcu izročil posebno priznanje Zahvalo predsednika Republike Slovenije, ki so jo Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, največji etnološki festival na Slovenskem in ustvarjalci tega festivala prejeli v zahvalo za več kot pol stoletja ohranjanja raznolikosti slovenske oblačilne in kulturne dediščine.
Župan je v svojem nagovoru povedal: »Danes se je skozi mestno jedro sprehodilo tisto pravo slovenstvo, tisto, kar premoremo v zgodovini in tisto, zaradi česar smo Slovenci obstali. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k temu. Iskrena hvala predvsem Tonetu Ftičarju, ki je skozi tridnevno dogajanje z bogatimi opisi nastopajočih navduševal in nam nanizal mnogo zanimivega o izjemni dediščini Slovenk in Slovencev in navdušujoči etnološki dediščini. Na tem odru se je zvrstilo preko 300 nastopajočih in vsak posebej je nagovarjal in navduševal množice. V današnjem programu je sodelovalo preko 500 ljudi, ki so poskrbeli za to, da je teklo vse tako, kot je treba«.
V narodni noši je bil tudi Luka Svetec, v.d. direktorja Zavoda za turizem in šport, ki je navdušen nad tem, kako Slovenci še vedno z veseljem oblečemo narodne noše. Ob tem je dejal: «Navdali so me posebni občutki in želim si, da tudi mladim preko oblačilne pripadnosti pokažemo, kdo smo Slovenci. Vidim, da nam je to danes v celoti uspelo«. Vsi organizatorji letošnjih Dnevov narodnih noš so izrazili navdušenje nad številčnim obiskom, kar dokazuje, da ljudje cenijo tradicijo in kulturne prireditve, kot so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine.
Dnevi narodne noše in oblačilne dediščine so v Sloveniji nekaj posebnega. Kot sta povedali obiskovalki iz Ptuja, je to nekaj, kar se drugje vidi, samo na kakšnih plesnih predstavah folklornih skupin. »Všeč so nama stojnice, še posebej tiste z rokodelskimi izdelki. Pogosto na teh sejmih vidiš veliko ponaredkov, a tega tu ni bilo«. Stojnice so bile res raznolike, na njih so se predstavljali številni rokodelci iz vse Slovenije. Na kar treh so trgovci iz Ribnice prodajali suho robo, ki jo bodo prodali ravno toliko, da bodo pokrili stroške prevoza. Gospa iz Kranja, nekaj stojnic naprej, je prodajala avbe, za njihovo izdelavo lahko porabi tudi po več tednov, med drugim tudi zaradi težav pri pridobivanju materialov. »Umetnosti izdelovanja avb sem se naučila od starejše vaščanke, včasih nas je bilo veliko, a zdaj nas je že zelo malo, sploh pa ni nobenih mladih,« je povedala.
Po koncu povorke so narodne noše odšle na zasluženo pogostitev v kamniški kulturni dom, iz kjer se je še dolgo v večer slišalo vriske veseljakov.
