V nedeljo je v Kamniku bilo drugačno vzdušje kot običajno. Že v zgodnjem dopoldnevu so ulice starega mestnega jedra bile polne ljudi, ki so uživali v sončnem vremenu in si ogledovali ponudbo stojnic. A najpomembnejša naloga številnih obiskovalcev tega dne je bila poiskati najprimernejše mesto za opazovanje povorke narodnih noš.
Vsi, ki so si izbrali dobro mesto, so imeli kaj videti. V skoraj dveh urah dolgi povorki se je od Kajuhove ulice do Doma kulture Kamnik sprehodilo 2000 udeležencev v narodnih nošah. V prvem delu povorke smo lahko opazovali bogato izročilo oblačilne dediščine. Gospe in gospodje, fantje in dekleta in tudi manjši otroci so prikazali praznične obleke, ki so jih nekoč nosili naši predniki na podeželju in v mestih. Pomemben del je bil tudi prikaz vsakdanjih oblek. 35 folklornih skupin od akademskih do drugih avtentičnih skupin, je predstavilo oblačila svojega lokalnega okolja, iz različnih krajev po celi državi. Tako so obiskovalci lahko med drugim občudovali obleke, ki so jih nekoč nosili na Pohorju in tudi tiste, ki so jih nekoč imeli Istrani. Pripravljavci programa niso pozabili povabiti niti noš iz avstrijske Koroške. Zgodovinsko obdobje prikazanih noš je bilo od konca 18. do 20. stoletja. V drugem delu povorke so se predstavila številna turistična in druga društva, ki jih sestavljajo predvsem ljubiteljice in ljubitelji, ki sicer nimajo strokovnega vodstva. Vsa društva so osvojila številno množico s svojimi pisanimi oblekami in z prešernim nasmehom. Ritem so povorki dajale godbe iz okoliških krajev. A slovenska dediščina seveda niso samo obleke, zato so se obiskovalci lahko čudili tudi kočijam in traktorjem. Letos je komentiranje povorke prvič potekalo na štirih lokacijah.
Obiskovalci in nastopajoči so na ta praznično dan vidno uživali. Le nastopajočim je bilo pod več sloji oblačil, ki jih večinoma dobijo izdelane po naročilu, malo vroče. Narodne noše so zanje več kot samo ohranjanje dediščine, ponujajo jim priložnost za druženje in zabavo. V njih tudi z veseljem zaplešejo.
