Uši so žuželke brez kril, ki ne letijo, ne skačejo in ne plavajo v vodi. Za razmnoževanje potrebujejo vlažno in toplo okolje s temperaturo, podobno naši telesni temperaturi. Za pojav uši smo dovzetni vsi, ne glede na socialno-ekonomski status.
Uši niso odraz slabe higiene, saj se hranijo izključno s krvjo. Tudi mit, da uši prenašajo bolezni, ne drži. Uši se najpogosteje prenašajo ob tesnem stiku z glavami, manj verjeten pa je prenos prek pokrival, glavnikov, šalov in slušalk.
Uši najlažje opazimo tako, da lasišče natančno pregledamo s česanjem z gostim glavnikom pri močni svetlobi. To najlažje naredimo tako, da lase češemo nad belim listom papirja, ki ga položimo na mizo. Uši najpogosteje najdemo za ušesi in na zatilju.
Odrasle uši so prosojne, ko se napijejo krvi, pa postanejo rdečkasto obarvane. Lahko se prilagajajo barvi las. Žive gnide so rjavkaste, mrtve pa belkaste in od lasišča oddaljene več kot 10 mm. Te lahko hitro zamenjamo s prhljajem, ostanki laka za lase ali delčki umazanije.
Ko odkrijemo uši, moramo nujno pregledati lasišče tudi ostalim članom družine. Srbečica se pojavi šele po dveh do šestih tednih, zato lahko uši prenašamo nezavedno.
Lasišče očistimo s šamponom, oljem ali sprejem proti ušem. Pomembno je, da navodila natančno preberemo in jim sledimo. Po opravljenem tretmaju lase natančno in temeljito prečešemo, da odstranimo gnide. Naslednjih sedem dni vsak dan nadaljujemo s česanjem. Čez sedem do deset dni ponovno nanesemo preparat. Z izčesavanjem gnid nadaljujemo še dva tedna po tem, ko smo našli zadnjo živo uš.
Otroci se lahko vrnejo v šolo in vrtec takoj po temeljito opravljenem postopku razuševanja.
Andreja Savnik, mag. farm., Mestne lekarne
Več o Mestnih Lekarnah je zapisano na spletni strani ali na Facebook profilu.
