Današnji obisk vlade v Osrednji Sloveniji so v Kamniku in Domžalah poleg srečanj z gospodarstveniki zaznamovali predvsem ogledi projektov popoplavne obnove ter pogovori o nadaljnjih načrtih in preventivnih ukrepih za večjo varnost na ogroženih območjih.
Kamnik je bil avgusta 2023 med najbolj prizadetimi občinami – poleg poplav so občino prizadeli tudi številni zemeljski plazovi. »Šlo je za največjo katastrofo v zgodovini naših krajev; takšne količine padavin ne pomnijo niti najstarejši. Doline Črne, Kamniške Bistrice in Bistričice so bile zasute in vsa infrastruktura na tem območju je bila uničena. Sprožilo se je okoli 200 plazov, voda pa je poplavila tudi središče mesta ter območja Šmarce in Nožic. Večina občine je bila prizadeta in tako ali drugače je bilo življenje takrat ustavljeno,« je dogajanje izpred dveh let in pol opisal kamniški župan Matej Slapar.
Intervencija je stekla hitro in učinkovito, tako da so v Kamniku v kratkem času znova vzpostavili prometnice in s sanacijo plazov zavarovali večino objektov. Kot je povedal Slapar, se je trajna sanacija nato nekoliko upočasnila, saj so na občini morali pripraviti vse potrebne načrte in jih uskladiti z Državno tehnično pisarno. »Po dveh letih usklajevanj smo končno dobili odobritev za sanacijo večjih plazov. Načrti so pripravljeni strokovno in tehnično dovršeno, vključno z geomehanskimi, geološkimi in statičnimi raziskavami,« je povedal župan, ki si je z ministrom za obrambo Borutom Sajovicem ogledal plazova v Košišah in Lanišah. Sanacija prvega, vredna milijon evrov, je že končana, sanacija drugega, vredna 600 tisoč evrov, še poteka. Minister Sajovic je po ogledu poudaril, da podnebne spremembe zahtevajo bolj odporno infrastrukturo in pripravljenost na izredne razmere. Po njegovih besedah je država po ujmi zagotovila 40 dodatnih intervencijskih vozil in 164 kontejnerjev za potrebe zaščite in reševanja na poplavnih območjih.
V Kamniku so zaključili približno 31 sanacij plazov, za večino ostalih se dokumentacija pripravlja in usklajuje z Državno tehnično pisarno. »Želim si, da bi po današnjem obisku te postopke pospešili in preostanek sanirali še letos ali v prihodnjem letu. Projektov je še veliko; samo na območju Tuhinjske doline in Tunjic jih je več kot 200,« je dejal Slapar, ki bi si želel še več državne pomoči. Dodal je, da prednostno obravnavajo približno deset plazov, ki neposredno ogrožajo stanovanjske objekte, ostali projekti pa se izvajajo po prioritetnem vrstnem redu.
Uradno predali namenu transportni vodovod
Uradno so predali namenu tudi sanirani transportni vodovod ob nekdanji Smodnišnici med Spodnjimi Stranjami in Fužinami, uničen v poplavah. Zaradi tega je bila takrat na širšem območju dlje časa motena oskrba s pitno vodo. Po začasni rešitvi so zgradili nov, 2,1 kilometra dolg vodovod, speljan ob regionalni cesti Kamnik–Stahovica. Zgrajen je iz odpornejših materialov in dodatno zaščiten z novo premostitveno konstrukcijo čez reko. Projekt v vrednosti 1,9 milijona evrov zagotavlja stabilno oskrbo s pitno vodo za občini Kamnik in Komenda.
Župan Slapar je ob odprtju vodovoda opozoril, da sta zaradi gradnje močno poškodovani takratni obvozni cesti čez Smodnišnico in Mekinje ter pozval državo k pomoči pri njuni obnovi. Ob tem je poudaril tudi potrebo po dolgoročnih ukrepih za zadrževanje vode v zgornjem delu hudournikov.
Sanacijo glavnega transportnega vodovoda si je ogledal tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je poudaril pomen solidarnosti ob naravnih nesrečah. »To je tista vrednota, na katero smo Slovenci najbolj ponosni, a smo jo v preteklosti prevečkrat pozabili, ko je šlo za usklajevanje med potrebami lokalne skupnosti, države in drugih institucij,« je dejal premier Golob in dodal, da je ob naravnih nesrečah ključen hiter odziv, a hkrati tudi dolgoročno razmišljanje o bolj odporni družbi, da morebitna ponovna ujma ne bo imela takih posledic.
Glede popoplavne sanacije kamniški župan ocenjuje, da so v občini približno na polovici del. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je pohvalil aktivnost občine, ki je po njegovih besedah uspešno porabila več kot 8 milijonov evrov predplačil za takojšnjo odpravo posledic ujme. Za obnovo občinske infrastrukture je prejela še dodatnih 11 milijonov evrov. Trenutno poteka 11 projektov – med njimi tudi ureditev Kamniške Bistrice od Kamnika do Radomelj v ocenjeni vrednosti 7 milijonov evrov, pri kateri sodelujejo država ter občini Kamnik in Domžale. Kot je povedal minister Novak, je pri tem projektu ključno pridobivanje zemljišč: »Večinoma smo jih pridobili. Morda bo treba izjemoma izvesti tudi kakšno razlastitev, predvsem na območju Nožic.« V Domžalah se bo zbiranje soglasij lastnikov – približno 80 jih je – za zemljišča, ki so potrebna za izvedbo sanacije, začelo v kratkem.
Ogled gradnje novega mostu na Viru
Premier Golob in minister Novak sta si ogledala tudi gradnjo novega mostu čez Kamniško Bistrico na Viru pri Domžalah. Most bo dolg 54 metrov in širok 17,5 metra, pod njim pa bodo potekale poti za varno prečkanje regionalne ceste. Dela v vrednosti 5,3 milijona evrov naj bi bila končana julija 2026.
Obnova v Biščah še poteka
Po poplavah so najbolj intenzivna dela v občini Domžale potekala na območju Bišč in Nožic. V Biščah je glavno nevarnost med poplavami predstavljala globoka zajeda, ki jo je v breg vrezala Kamniška Bistrica in je ogrožala okoliške prebivalce.
Dela sta si v družbi domžalske županje Renate Kosec ogledala minister Novak in Tonček Cezar iz Direkcije RS za vode. Vrednost del je 37,5 milijona evrov. Trenutno dela potekajo gorvodno od Bišč. S projektom bo poplavno varnejših približno 400 prebivalcev, številni stanovanjski in gospodarski objekti ter javna infrastruktura. Kot je povedala domžalska županja, so zadovoljni s potekom del in sodelovanjem z državo. Na tem območju bodo sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici ostale zaprte še do konca maja.
