Z odkritjem temeljnega kamna ob gradbišču Zdravstvenega doma Domžale se je simbolno začelo novo poglavje lokalnega zdravstva. Gradnja novega prizidka in podzemne garaže, vredna 25,7 milijona evrov, pomeni pomemben razvojni korak za zagotavljanje kakovostne in dostopne zdravstvene oskrbe za več kot 62.000 prebivalcev občin Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin. Hkrati projekt prinaša tudi boljše pogoje za zaposlene ter potrjuje skupno zavezo, da zdravje ljudi ostaja na prvem mestu.
Stavba iz leta 1965 ne sledi več potrebam
Direktorica Zdravstvenega doma Domžale Renata Rajapakse je ob slovesnosti poudarila, da je posodobitev nujna. Osrednja stavba je bila zgrajena leta 1965, zadnja večja obnova pa je bila izvedena pred več kot štirimi desetletji. »Takrat je bilo zaposlenih manj kot sto ljudi, danes jih je več kot 450, prostorski pogoji pa so ostali praktično enaki,« je dejala in dodala, da se medicina ter programi na primarni ravni nenehno razvijajo. »Naše vodilo je, da smo tukaj zaradi ljudi – pacientov, ki jim želimo zagotoviti storitve, kot jih omogoča država na primarni ravni zdravstvenega varstva.«
Ministrica: močna primarna raven je temelj javnega zdravstva
Pomen projekta je potrdila tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je izpostavila zgledno sodelovanje vseh petih občin soustanoviteljic. »Širitev zdravstvenega doma bo prinesla boljše delovne pogoje za zaposlene in dostopnejšo obravnavo pacientov. Močna primarna zdravstvena raven je temelj javnega zdravstva, zato naj bo ta temeljni kamen simbol skupne zaveze, da zdravje ljudi postavljamo na prvo mesto,« je poudarila ministrica.
Župani: to ni le stavba, ampak naložba v ljudi
Županje in župani so se strinjali, da novi prizidek pomeni več kot zgolj novo stavbo. Županja Občine Domžale Renata Kosec je ob tem poudarila pomen sodelovanja in vztrajnosti. »Ni vse v stavbi, veliko je tudi v ljudeh. Dolgo smo se usklajevali in pogovarjali, bili so tudi turbulentni časi, danes pa sem ponosna, da gradnjo začenjamo,« je dejala. Župan Občine Mengeš Bogo Ropotar je projekt označil kot naložbo v prihodnost: »To ni le naložba v prostore, temveč v zdravstveno osebje in boljšo oskrbo pacientov. Investicija ni majhna, a zdravje je najpomembnejše.«
O začetkih projekta je spregovoril tudi župan Občine Trzin Peter Ložar, ki se je spomnil prvih pogovorov pred osmimi leti, ko so se soočili z izrazito prostorsko stisko. »Razmišljali smo tudi o drugih lokacijah, a danes sem prepričan, da je prizidek na tej lokaciji najboljša rešitev. Že takrat smo vedeli, da bomo brez ustreznih pogojev težko zadrževali zaposlene,« je poudaril.
Največji izziv: visoka podtalnica
Gradnja pa predstavlja tudi zahteven inženirski izziv. Predsednik uprave CGP d.d. Martin Gosenca je pojasnil, da je največja ovira visoka podtalnica. »Najprej bomo zgradili 27 metrov globoko diafragmo, ki bo ščitila garažne prostore pred zalednimi vodami. Podtalnico bomo začasno črpali s pomočjo vodnjakov, šele nato bo mogoče nadaljevati z gradnjo,« je opisal tehnični potek del.
Kaj prinaša prizidek: urgentni center, diagnostika in 20 ambulant
Ko bodo podzemni izzivi premagani, bo nad zemljo zrasel sodoben objekt, ki bo skoraj šest desetletij po izgradnji in 45 let po zadnji širitvi znova postal osrednje središče zdravstvene oskrbe v regiji. V nizkem pritličju bosta prostor dobila satelitski urgentni center in reševalna postaja, kar bo omogočalo hitrejšo in učinkovitejšo obravnavo pacientov. V visokem pritličju bo združena celotna diagnostika – rentgen, laboratorij ter kardiološka in pulmološka diagnostika – skupaj z večino specialističnih dejavnosti. V višjih etažah bo urejenih 20 družinskih in referenčnih ambulant.
»Takšna prostorska in organizacijska integracija izboljšuje kakovost storitev, zmanjšuje logistične obremenitve za paciente ter ustvarja boljše pogoje za delo in ekipno sodelovanje,« je pojasnila direktorica zdravstvenega doma. V dveh podzemnih etažah pa bo urejena še garaža s 168 parkirnimi mesti, ki bo pomembno razbremenila okolico zdravstvenega doma.
