Velika planina ima status naravne vrednote državnega pomena, zato zanjo veljajo strogi naravovarstveni pogoji. Na Zavodu RS za varstvo narave pojasnjujejo, da doslej niso prejeli posebne vloge, ki bi obravnavala izključno umetno zasneževanje Velike planine. So pa leta 2022, v okviru postopka za poseg Zamenjava obstoječe sedežnice Šimnovec z novo šestsedežnico, podali jasne naravovarstvene pogoje glede izvajanja smučarske dejavnosti na tem območju.
Ti pogoji izhajajo iz dejstva, da gre za izrazito kraški teren z nižje ležečimi izviri, ki so občutljivi na spremembe vodnega režima. Prav zaradi tega zasneževanje z dodatki različnih naravnih ali umetnih snovi ni sprejemljivo. Hkrati ni dovoljeno niti širjenje smučarskih prog niti podaljševanje smučarske sezone z umetnim zasneževanjem.
Pri oblikovanju teh pogojev je Zavod izhajal iz podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev, zapisanih v veljavnem občinskem prostorskem načrtu, ter iz ocen vplivov na varstvo narave. Iz sedaj veljavnega OPN tako jasno izhaja, da umetno zasneževanje na območju Velike planine ni dovoljeno, saj ga občinski prostorski akti izrecno prepovedujejo.
Ob tem na Zavodu opozarjajo tudi na širše vplive umetnega zasneževanja na naravno okolje. Takšen poseg zahteva obsežno dodatno infrastrukturo, kot so vodna zajetja, črpalke, cevovodi in snežni topovi, kar pomeni neposreden poseg v prostor. Za pripravo umetnega snega se na vsak kvadratni meter tal vnese dodatnih 30 do 40 litrov vode, pri čemer se ta voda ne vrača v okolje, iz katerega je bila odvzeta. Posledično se lahko spreminja vodna bilanca vodotokov in izvirov, kar je na kraških območjih še posebej problematično.
Voda, ki se uporablja za zasneževanje, je praviloma odvzeta iz rezervoarjev, rek, jezer ali zajetij in ima drugačno kemično sestavo kot padavinska voda. Umetni sneg vsebuje večjo količino ionov, med drugim sulfate, kalcij, kloride in natrij. Za proces nukleacije, ki omogoča izdelavo snega že pri približno –3 stopinjah Celzija, se uporabljajo mineralni delci, srebrov jodid ter neinfektivne fitopatogene bakterije.
Ko se takšen sneg spomladi tali, iz umetno zasneženega ekosistema ne odteka naravna snežnica, temveč voda s spremenjeno sestavo. Ta se razlikuje od naravne snežnice in lahko vpliva na tla, rastlinstvo ter vodne vire. Prav zaradi teh dejavnikov Velika planina ostaja območje, kjer ima prednost naravni potek zim in naravni ritem prostora, kar je skladno tako z naravovarstvenimi cilji kot z veljavno prostorsko zakonodajo.
