Naslednji ponedeljek bo v Festivalni dvorani Ljubljana slovesna podelitev priznanj za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem in lednem plezanju ter turnem smučanju. Letošnji prejemnik priznanja Planinske zveze Slovenije za življenjsko delo v alpinizmu je Bojan Pollak – Bojč, ena najvidnejših in najvplivnejših osebnosti slovenskega alpinizma in planinske skupnosti.
Njegovo večdesetletno delovanje zaznamujejo izjemna predanost goram, visoka strokovnost, doslednost ter globok občutek odgovornosti do ljudi in prostora, v katerem deluje. Alpinizem v njegovem življenju nikoli ni bil le dejavnost – bil je način razmišljanja, delovanja in odnosa do skupnosti.
Zgodovino kamniškega alpinizma je sooblikoval s svojo trdno in pošteno osebnostjo, znanjem, ki ga je nesebično delil, ter zglednim odnosom do alpinističnega odseka. Generacije za njim niso dobile le mentorja, temveč orientacijo – kaj pomeni biti alpinist in hkrati človek.
Njegova pot nikoli ni bila usmerjena zgolj v osebne dosežke, temveč v dolgoročno gradnjo znanja, vrednot in skupnosti. Z alpinizmom se je začel ukvarjati leta 1966 v času študija na Fakulteti za strojništvo in ladjedelstvo v Zagrebu. V naslednjih letih je razvil izjemno širok spekter delovanja: postal je alpinist, gorski reševalec (1972), gorski vodnik ter alpinistični inštruktor (1975).
Poklicno je bil zaposlen v tovarni Titan v Kamniku, danes je upokojen, poročen in oče dveh hčera. Že od mladih let je aktiven član Planinskega društva Kamnik, katerega član je od leta 1955, ter dolgoletni član Alpinističnega odseka Kamnik.
Kot alpinist je opravil več kot 2500 alpinističnih tur, med katerimi so plezalni vzponi, pristopi na vrhove, ledni slapovi in turne smuke, ter preplezal približno 130 prvenstvenih smeri. Plezal je v Sloveniji in vseh republikah nekdanje Jugoslavije, pa tudi v Avstriji, Italiji, Švici, Franciji, na Poljskem, v Kirgiziji in Nepalu. Njegovo delovanje je temeljilo na celostnem razumevanju alpinizma kot prepleta znanja, etike, odgovornosti in skupnosti.
Bil je član treh jugoslovanskih himalajskih odprav: na Kangbačen leta 1974, Makalu leta 1975 in Mount Everest leta 1979. Prav odprava na Everest je povezana z enim njegovih najvidnejših prispevkov – pogumnim reševanjem ob tragični nesreči, ki je močno zaznamovalo razumevanje odgovornosti in človečnosti v najvišjih gorah sveta ter poneslo ime Kamnika in slovenskega alpinizma v mednarodni prostor.
Med letoma 1977 in 1991 je bil eden ključnih avtorjev enotne kategorizacije jugoslovanskih športnikov, ki se uporablja še danes. V tem obdobju je petkrat dosegel republiški razred, štirikrat zvezni, trikrat mednarodni in enkrat razred zaslužnega športnika Jugoslavije, kar potrjuje izjemno raven in trajnost njegovega športnega delovanja.
Posebno mesto v njegovem življenjskem delu ima mentorstvo. Kot vodja in sodelavec alpinističnih šol, mentor pripravnikom in alpinistom ter sodelavec na tečajih in seminarjih za vodnike je vzpostavljal jasne in visoke standarde, ki so temeljili na znanju, samodisciplini in odgovornem ravnanju v gorah. Pomembno je sooblikoval vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije, tako prostovoljno kot poklicno.
Izjemno težo ima tudi njegovo mednarodno pedagoško delo. Kar osemkrat je kot vodja tečaja ali inštruktor sodeloval pri izobraževanju gorskih vodnikov Planinske zveze Nepala v šoli Aleša Kunaverja v Manangu, s čimer je trajno prispeval k prenosu slovenskega znanja in izkušenj v eno najpomembnejših planinskih okolij sveta.
Pomemben del njegove zapuščine predstavlja tudi publicistika. Kot avtor, soavtor, urednik ali sodelavec je soustvaril številne plezalne vodnike, strokovne knjige in učbenike s področja alpinizma, vodništva in planinstva ter knjigo Naravne znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp. Dolga leta je pisal za Planinski vestnik, Kamniški zbornik in občinsko glasilo ter pomembno prispeval k ohranjanju zgodovine kamniškega alpinizma.
Za svoje delo je prejel številna najvišja priznanja, med njimi svečano listino PZS, Bloudkovo plaketo, red zaslug z zlato zvezdo, znake Civilne zaščite, zlato priznanje Občine Kamnik ter državno odlikovanje medaljo za zasluge. Je častni planinski vodnik, častni član Društva GRS Kamnik, častni član PD Kamnik in častni član Planinske zveze Slovenije.
Zaradi izjemnega, dolgoletnega in vsestranskega prispevka k razvoju alpinizma, mentorstva, gorskega reševanja, izobraževanja in planinske kulture v Sloveniji si Bojan Pollak – Bojč brez dvoma zasluži priznanje za življenjsko delo v alpinizmu.
Matjaž Šerkezi,
strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije
