Kakšno je stanje v občini dobri dve leti po poplavah? Kateri projekti so zaznamovali letošnje leto in kakšni so načrti za 2026? Pogovarjali smo se z županom Trzina Petrom Ložarjem.
Čez leto dni bodo lokalne volitve. Boste kandidirali za svoj četrti mandat?
Da. Pred nami vidim kar nekaj izzivov in projektov. Verjamem, da lahko še vedno ponudim sveže ideje in skupaj s sodelavci najdemo najboljše rešitve za občino Trzin.
Kako ocenjujete splošno stanje v občini pred vstopom v leto 2026?
Občina Trzin je v zelo dobrem stanju. Kljub velikim projektom, ki so za nami, imamo še vedno proračunski presežek. Ni sicer tako velik, kot je bil, ko smo se lotili nove večnamenske športne dvorane in zdravstvene postaje Trzin, vsekakor pa je še vedno zadovoljiv.
Tudi Trzin je leta 2023 utrpel veliko škode zaradi poplav. Posledice na javnih stavbah ste hitro sanirali, stroški opreme pa so ostali na plečih občin in niso bili del državne pomoči. Ali morda že veste, kdaj boste lahko nadomestili ali obnovili tudi opremo?
Večina objektov je že v celoti sanirana, ostaja samo še obnova kletnega dela Jefačnikove domačije, kjer je bila stalna razstava. Tako prostor kot razstava sta bila v poplavah popolnoma uničena. Obnova je ocenjena na približno četrt milijona evrov, ki jih trenutno nimamo. Tako zdaj skupaj z Medobčinskim muzejem Kamnik zbiramo nov muzejski material za razstavo. Nedavno so potekala izkopavanja na Ongru, ki so pokazala, da je lokacija še starejša, kot smo mislili. Čeprav je prezgodaj za trdne zaključke, ker končna analiza še ni narejena, prve najdbe kažejo na naselbino, staro približno šest tisoč let.
Zgornji del Jefačnikove domačije, kjer je Hribarjeva soba, ledenica itd., smo popolnoma obnovili in je v uporabi, s sanacijo kleti pa čakamo tudi zato, ker v krajih severno od nas še ni urejena protipoplavna zaščita – šele takrat, ko bo, si bomo sploh upali ponovno vlagati v kletne prostore, ki so ob poplavah najbolj izpostavljeni.
Kateri projekti so zaznamovali letošnje leto v občini?
Za občanke in občane Trzina je najpomembnejši projekt vzpostavitev Zdravstvene postaje Trzin. Pet novih ordinacij je bistveno izboljšalo dostop občanov do zdravstvenih storitev. Postavili smo dve sončni elektrarni, in sicer na vrtcu in šoli, ki sta bili v 80 % sofinancirani z državnimi sredstvi. Priklopljeni sta približno dva meseca in rezultati se že kažejo. Pričakovani prihranki so precejšnji. Izračunali smo, da se bo investicija v višini občinskega deleža povrnila v dobrih štirih letih, pri čemer smo upoštevali tudi stroške zavarovanja, pregledov in vseh posebnih zahtev, saj gre za občutljiva objekta. Že oktobrski račun, ki je eden od slabših mesecev, kaže, da so izračuni pravilni.
Vsekakor lahko omenim tudi projekt Zelena infrastruktura, vreden dobrih 600 tisoč evrov, ki bo v višini 380 tisoč evrov sofinanciran iz Dogovora za razvoj regij. Projekt vključuje ozelenitev osrednjega dela Trzina okoli osnovne šole in naselja T3. Uredili bomo kar en hektar zelenih površin, ogromno bo novih dreves, na novi šolski kolesarnici bo zelena streha, prenovili bomo otroško igrišče T3 in igrišče pri vrtcu, vzpostavili zeleno učilnico in nadgradili šolski urbani vrt ter postavili čebelnjak za izobraževalne, raziskovalne in kulturne namene. Poleg tega bomo tudi celostno uredili vzhodni del pešpoti ob Pšati in severni del šolskega igrišča z umestitvijo urbane opreme, pasjega parka ipd. Trenutno pripravljamo dokumentacijo. Načrtujemo, da bomo popolno vlogo za koriščenje sredstev oddali spomladi, izvedba pa se bo začela poleti prihodnje leto.
Omenim lahko še gradnjo teniških in padel igrišč, ki ju številni ljubitelji teh dveh športov že nestrpno pričakujejo. Zemeljska dela so se že začela, a dokončanje površin zaradi neustreznih vremenskih pogojev pozimi ni mogoče, zato bodo dokončane spomladi 2026. Takrat bomo objavili tudi razpis za upravljavca. Vrednost investicije je 450 tisoč evrov, od tega je 150 tisoč evrov sofinanciranja Ministrstva za šport in Fundacije za šport.
Kot najpomembnejši projekt izpostavljate novo zdravstveno postajo. Investicija je bila vredna 1,4 milijona evrov, pridobili ste tudi sofinanciranje ministrstva za zdravje in Eko sklada, tako da je bil na koncu strošek za Občino Trzin dober milijon evrov. Kako velika pridobitev je to po vašem mnenju za občino Trzin?
Dodatna družinska zdravnica, dva zobozdravnika in pediatrinja so izjemna pridobitev za občanke in občane. Tega si še pred leti sploh nisem mogel predstavljati, a se je izkazalo, da je z dovolj vztrajnosti to mogoče – z ene družinske zdravnice smo prišli na šest ordinacij. Ker že nekaj časa deluje tudi zobozdravstvena ordinacija v osnovni šoli, menim, da je paket primarnega zdravstva v našem kraju na izredno visoki ravni.
Kot je bilo napovedano ob odprtju, bodo v prihodnje tu delovali tudi referenčni ambulanti in manjši laboratorij. Morda že veste, kdaj?
Referenčni ambulanti že delujeta, laboratorij pa bo predvidoma začel z odvzemi v prvi polovici prihodnjega leta. Zdravstveni dom Domžale potrebuje na tem področju kadrovske okrepitve, po drugi strani pa se moramo občine ustanoviteljice še dogovoriti, v kakšnem obsegu se bo ta dejavnost razpršila po posameznih krajih.
Ali bodo v Trzinu na voljo tudi druge zdravstvene storitve – glede na namere o krepitvi primarnega zdravstva na lokalni ravni, ki so bile izražene ob začetku širitve zdravstvenega doma v Domžalah?
To je odvisno predvsem od dveh stvari. Prva so kadrovske zmožnosti zdravstvenega doma Domžale, druga pa nakup dodatnih prostorov v Centru Ivana Hribarja, kjer zdaj domuje zdravstvena postaja. Občina Trzin namerava od podjetja Aktiva skupina odkupiti prvo nadstropje stavbe. Trenutno je nakup preložen, saj čakamo, da se Aktiva skupina preseli v nove prostore v središču Domžal. To se bo predvidoma zgodilo v prihodnjem letu, zato se vzpostavitev morebitnih dodatnih zdravstvenih storitev in načrtovana širitev knjižnice, ki je tudi v tej stavbi, premikata v leti 2027 in 2028.
Kateri projekti so načrtovani v letu 2026?
Glede na sredstva, ki jih moramo kot občina soustanoviteljica nameniti širitvi zdravstvenega doma Domžale, načrtujemo predvsem manjše in sofinancirane projekte. Projekt Zelena infrastruktura sem že omenil. Če bomo uspešni na razpisu trajnostne mobilnosti in bomo pridobili 80-odstotno sofinanciranje, se bomo lotili celovite obnove Ulice za hribom – od vodovoda, kanalizacije, razsvetljave do odvodnjavanja in cestišča. Vrednost projekta je približno pol milijona evrov. Če na razpisu ne bomo uspešni, bomo najverjetneje uredili le odvodnjavanje, ki predstavlja največjo težavo. Potekala bo tudi celovita obnova infrastrukture na Ulici Rašiške čete. Postavili bomo še tretjo sončno elektrarno, in sicer na večnamenski športni dvorani. Poleg tega upamo, da bomo uspešni tudi na razpisu za sofinanciranje sistema izposoje električnih koles.
Koliko postaj oziroma koles načrtujete, kje bodo postaje? Kaj pa kompatibilnost sistema s tistima v sosednjih Domžalah oz. Ljubljani? Kdaj bodo znani rezultati razpisa? Ali bo sistem vzpostavljen ne glede na uspešnost na razpisu?
Sistem se bo po potrebi dopolnjeval, a ob vzpostavitvi bo na voljo nekaj čez dvajset električnih koles. V projekt smo prijavili šest postajališč, in sicer tri v industrijski coni, eno v Mlakah in dve v Starem Trzinu – eno pri blokih in drugo nekoliko višje. S tako razporeditvijo postajališč poskušamo zagotoviti vsaj približno pokritost. Ugoditi moramo namreč zahtevi, da je postajališče ob kategorizirani kolesarski povezavi, zato smo pri lokacijah precej omejeni. To je tudi razlog, da postajališča ne morejo biti bližje železniškim postajam, čeprav bi bilo to logično. A v načrtu je, da bodo tudi Slovenske železnice svoje železniške postaje opremile s kolesi, kar bo zagotovilo dobro pokritost območja. Sicer pa naš sistem ne bo združljiv le s tem, ki bo postavljen na železniških postajah, ampak tudi z ljubljanskim, mengeškim in komendskim, medtem ko z domžalskim ne bo, saj imajo sistem drugega ponudnika.
Rezultati razpisa bodo znani v začetku prihodnjega leta. Če bo projekt, ki je ocenjen na 170 tisoč evrov, od tega je 80 % sofinanciranja, odobren, bo izvedba potekala jeseni, saj dobava koles in vseh postajališč traja približno pol leta od potrditve. Če na razpisu ne bomo uspešni, sistema izposoje koles zaradi previsokih stroškov zaenkrat ne bomo vzpostavili.
Vzpostavitev sistema električnih koles je tudi del vaše, letos sprejete celostne prometne strategije, ki je strateški dokument za načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti, pri tem pa ne moreva mimo pereče problematike prometne obremenitve oz. tranzitnega prometa skozi Trzin. V strategiji za obdobje 2025–2032 ste si zadali cilj izboljšati varnost ter privlačnost lokalnih cest in s tem spodbuditi predvsem hojo ter kolesarjenje, ki pa, kot ugotavljate, ni v celoti uresničljiv brez preusmeritve tranzitnega prometa iz naselja. S pripravo strategije ste znova potrdili, da je gradnja obvoznice nujna za trajnostni razvoj Trzina. Kaj se dogaja na tem področju? Projekt ima že dolgo brado, kdaj lahko občani realno pričakujejo realizacijo?
To je državni projekt in na Občini Trzin se trudimo premakniti stvari. Zdaj smo spet nekoliko manj črnogledi, saj so vsa ministrstva pripravljena za uskladitev in nadaljevanje projekta. Ministrstvo za infrastrukturo je sredstva za gradnjo obvoznice umestilo v proračun za leti 2026 in 2027. Poleg tega je za ta projekt za obdobje 2025–2033 odprt tudi Načrt razvojnih programov, kar pomeni, da bi morala sredstva biti zagotovljena. Ker se zadeva že tako dolgo vleče, je vmes Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvedlo zahtevo, da se občinski poseg nadomešča v naravi: če vzameš en hektar kmetijske zemlje, ga moraš drugje nadomestiti kot kmetijsko zemljišče. Tega pa Trzin nima. Zdaj so na ministrstvu predlagali, da lahko občina namesto nadomestitve v naravi plača odškodnino. To bi nam priznalo status državnega projekta in državno cesto – s tem pa omogočilo nadaljevanje postopka. Zdaj čakamo le še na sprejetje Zakona o kmetijskih zemljiščih. Takoj ko bo ta sprejet, bomo šli na Ministrstvo za naravne vire in prostor, da podpišemo nov dogovor, v katerem bo dodana dikcija, da gre za projekt širšega pomena. Po moji oceni bi lahko dogovor podpisali že v začetku prihodnjega leta, s čimer bi se lahko začele pripravljati strokovne podlage in dokumentacija, potrebna za nadaljevanje. Kot vidite, je težko govoriti o kakršnikoli časovnici. Prevečkrat sem že s prehitrim optimizmom postavljal datume, ki se hitro lahko zavlečejo. Pa vseeno – najbolj optimistična časovnica je od osem do deset let.
V tednu mobilnosti, ki je potekal septembra, ste v Trzinu pripravili ukrepe za spodbujanje trajnostne mobilnosti, med drugimi ste poskusno uvedli časovno omejeno zaporo Jemčeve ceste. Ali se je ukrep pokazal kot učinkovit?
Jemčeva cesta je ozka lokalna cesta, urejena kot deljen prometni prostor in cona 30, kjer potekata šolska pot in regionalna kolesarska povezava. Ker smo želeli omejiti tranzitni promet, ki nastaja predvsem v jutranjih konicah zaradi zastojev na državni Mengeški cesti, smo poskusno uvedli časovno omejeno zaporo ceste. Pokazalo se je točno to, kar smo pričakovali: po naših opazovanjih je zjutraj približno osemdeset odstotkov tranzitnega prometa iz smeri Mengša in Kamnika. Ker so stanovalci Jemčeve ulice videli, da se je zaradi zapore zmanjšala količina prometa, želijo uvedbo stalne zapore. Te sicer ne bo, razmišljamo pa, da bi prihodnje leto uvedli jutranje zapore z dvižnimi stebrički. Tako bi preusmerili promet tja, kjer bi dejansko moral potekati – na državno cesto.
Voščilo občankam in občanom ob novem letu.
Vsem občankam in občanom občine Trzin ter vsem bralkam in bralcem Modrih novic želim lepe in mirne praznike v krogu družine in prijateljev ter uspešno, zadovoljno, predvsem pa zdravo novo leto 2026.
