Inštitut Revivo letos obeležuje deset let rasti, raziskovanja in številnih uspešno izpeljanih projektov, s katerimi sledi svojemu poslanstvu varovanja in obnove rek ter drugih vodnih ekosistemov. V tem času se je število projektov, sodelovanj in zaposlenih vztrajno povečevalo; danes ekipo sestavlja že deset članov. Jubilej so obeležili z odprtjem razstave, predvajanjem krajših filmov in okroglo mizo v Slamnikarskem muzeju.
Ob obletnici so pripravili likovni natečaj Reka – voda, ribe in ljudje, namenjen otrokom iz petih osnovnih šol: Trzin, Venclja Perka Domžale, Rodica, Preserje pri Radomljah in Dragomelj. Prispelo je 121 likovnih del, posamičnih in skupinskih. Po besedah Damjana Habeta, komunikatorja iz Inštituta Revivo, so še posebej izstopala dela, ki so pripovedovala širšo zgodbo rečnih habitatov. Izbrane umetnine bodo do 5. decembra razstavljene v Knjižnici Domžale. Razstavo je dopolnil festival kratkih filmov, posnetih v okviru različnih projektov, s katerimi Revivo pomembno prispeva k ozaveščanju javnosti.
Dogodek je sklenila okrogla miza o pomenu nevladnih organizacij v lokalnem okolju. Vodil jo je Damjan Habe, sodelovali pa so profesor Mihael Jožef Toman, Polona Pengal, direktorica Inštituta Revivo, Urša Koce iz Društva za opazovanje in preučevanje ptičev, okoljski aktivist Rok Rozman in pravnik Aljoša Petek. Razpravljali so o vlogi nevladnih organizacij v družbi, o upravljanju z vodami, o pozitivnih praksah in ovirah ter o tem, zakaj so nekatere teme še vedno težko uveljavljive. Čeprav prihajajo iz zelo različnih svetov, so se strinjali pri eni stvari: »Napredek pri zaščiti rek se zgodi, ko se povežeta stroka in skupnost, ko se pravni nadzor dopolni z naravovarstvom, in ko zagovorniki narave delujejo kot zavezniki — ne vsak zase.«
»Zelo velika prelomnica je za nas deset let. Ko smo začeli, nismo imeli plana in je vse potekalo spontano. Nismo imeli dolgoročne vizije, danes pa smo dozoreli in prišli v drugo fazo, kjer bolj strateško načrtujemo projekte. Od začetka do danes smo veliko dosegli in upam, da bo tako tudi naprej,« je povedala direktorica Polona Pengal.
Varovanje ogroženih vrst in raziskovalni preboji
Med pomembnejšimi projekti je petletni program, v okviru katerega bodo v Muro spustili 150.000 kečig, vrste, ki je iz reke že izginila in velja za ogroženo. Spremljali bodo tudi, ali se bodo ribe, ko bodo spolno zrele, vrnile nazaj. »S tem projektom neposredno ohranjamo kritično ogroženo vrsto rib in prispevamo k varovanju narave. Veliko energije vlagamo tudi v ozaveščanje in spreminjanje odnosa do rek. Potem bi jih lažje osvobajali jezov in pregrad ter jih upravljali bolj naravno. Sprememba v glavah je nujna, če želimo žive reke,« poudarja Pengal.
Kot opažajo v Inštitutu, se odnos ljudi do rek izboljšuje, spreminja pa se tudi pogled otrok. Zgodnji likovni natečaji so prinašali bolj umetne upodobitve vodotokov, danes pa otroci reke dojemajo bolj pristno. Prisotnost na terenu, v šolah in med ljudmi se je izkazala za zelo učinkovito, saj otroci novo znanje prenašajo domov in krepijo ozaveščenost skupnosti. Danes Inštitut deluje že na več kot osemdesetih šolah v regiji.
V prihodnje se bodo usmerili tudi v raziskovalno delo z uporabo telemetrije, ki omogoča spremljanje gibanja rib in prepoznavanje njihovih ključnih habitatov. Ti podatki bodo imeli pomembno vlogo pri načrtovanju varovanih območij in zmanjševanju vplivov vodnih posegov.
Posebno pozornost namenjajo tudi sulcu, njegovi zaščiti ter obnovi njegovih habitatov. Hidroelektrarne so mu pretrgale selitvene poti, zaradi česar je na več rekah, zlasti na Srednji Savi, še posebej ogrožen. Cilj je zaščita sulca na državni in mednarodni ravni.
Obnova rek, odstranjevanje jezov in vloga skupnosti
Na območju Triglavskih jezer se pripravljajo na odstranitev jezu Močivec, ki je bil zgrajen v 50. letih prejšnjega stoletja za hidroelektrarno, ki nikoli ni bila v uporabi. Danes predstavljala nepotrebno oviro, ki propada. Lastniki zemljišč se strinjajo, a zapleta se pri odvozu materiala. Na Obali se posvečajo problemu modre rakovice, invazivne tujerodne vrste, ki ogroža tamkajšnje ekosisteme.
V projektu Life to Rivers skupaj s partnerji raziskujejo reko Pšato. Na dveh odsekih bodo poskušali oživiti rečno strugo z rešitvami, ki temeljijo na naravnih procesih, od poplavnih gozdov do mrtvic in naravnih otokov, ki lahko omilijo posledice poplav. Organizirali bodo delavnice, na katerih bodo skupaj z občani oblikovali predloge za nadaljnje korake.
V Inštitutu Revivo se namreč zavedajo, da lokalni prebivalci reko najbolje poznajo, zato je njihovo sodelovanje ključno pri dolgoročnih rešitvah in ustvarjanju živih rek.
