V Sloveniji deluje več kot 27 tisoč nevladnih organizacij (NVO), dejavnih na skoraj vseh področjih življenja – od sociale, kulture, športa, ekologije, zdravja do civilne zaščite in drugih, ki pomembno soustvarjajo naš vsakdan. Pogosto pojavljajo očitki, da porabljajo javna sredstva brez vidnih rezultatov, vendar podrobnejši pogled razkrije, da prav te organizacije povezujejo lokalne skupnosti. Njihovo delo temelji na prostovoljstvu, energiji, ki je ne merimo z denarjem, in rezultatih, ki jih občutimo vsak dan.
V občinah, kjer izhajajo Modre novice – Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš in Trzin – deluje 198 nevladnih organizacij. Med njimi so gasilska, športna, planinska, lovska, čebelarska, mladinska in številna druga društva, ki bogatijo življenje skupnosti. Z nekaterimi predstavniki teh organizacij smo se pogovarjali o njihovem delovanju, pomenu za lokalno okolje in načinih financiranja.
Turistično društvo Tuhinjska dolina skrbi za povezovanje
Turistično društvo Tuhinjska dolina je prostovoljno združenje, ki že dve desetletji skrbi za turistično prepoznavnost doline in kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev. Ustanovljeno je bilo leta 2005 in deluje v javnem interesu, od leta 2020 pa ima tudi status nevladne organizacije na področju turizma.
Poslanstvo društva je povezovati ljudi, ki si prizadevajo, da bi bila Tuhinjska dolina še bolj urejena, privlačna in povezana. Člani z veliko mero prostovoljstva izvajajo projekte, ki izboljšujejo turistično in rekreacijsko ponudbo kraja ter prispevajo k razvoju skupnosti.
Med večjimi dosežki društva so postavitev večnamenskega prireditvenega šotora pri Termah Snovik, ki omogoča izvedbo dogodkov v vseh vremenskih razmerah, od koncertov, porok in sejmov do delavnic in otroških prireditev. Pomemben korak v razvoju kraja predstavljata tudi fitnes na prostem in telovadnica v naravi, ki sta javno dostopna in namenjena domačinom ter obiskovalcem.
Društvo skozi vse leto organizira različne športne in kulturne dogodke, med njimi kolesarsko dirko, pohod na Menino planino in tradicionalni koncert godbe Tuhinjska dolina. Ob 20-letnici pripravljajo zbornik, ki bo predstavil gospodarski in turistični razvoj doline.
Delovanje društva, v katerem je trenutno zaposlena ena oseba, temelji na prostovoljstvu in predanosti članov. Sredstva pridobivajo iz državnih razpisov, sodelujejo v nacionalnih programih za posodobitev infrastrukture in profesionalizacijo društva, manjše projekte pa financirajo s pomočjo sponzorjev, donatorjev in članarin. Del sredstev zagotavljajo tudi z gospodarskimi dejavnostmi, kot sta trženje stojnic in prireditvenega prostora.
V društvu poudarjajo, da javnost pogosto spregleda pomen prostovoljstva in neprofitnega dela, ki ga nevladne organizacije vlagajo v skupnost. »Prostovoljci so tisti, ki s svojim znanjem in zagnanostjo poskrbijo bodisi za prepoznavnost turistične destinacije, bodisi za aktivnost, ki je javno dostopna vsem. S takšnimi dejavnostmi je običajno zadovoljen le majhen odstotek javnosti, velika večina javnosti pa od enega vašega dogodka nima nič in bi raje videla, da bi za ta denar bil na primer brezplačen parkirni prostor v središču mesta. Naša družba brez prostovoljstva in brez nevladnih organizacij ne more funkcionirati,« pravijo v društvu. »Takšna društva so pomembna predvsem na podeželju – brez njih bi prehitro izumrle dejavnosti in dediščina, brez teh pa bi bila življenja mnogih ljudi pusta in prazna.«
AIA – Mladinski center Mengeš je tu za mlade
»Smisel našega dela ni v številkah, temveč v ljudeh,« pravi Blanka Tomšič, predsednica in vodja mladinskih programov Društva AIA – Mladinskega centra Mengeš. »V vsakem mladem, ki pri nas dobi priložnost, da izrazi sebe, odkrije svoj talent ali najde pravo pot, se skriva razlog, zakaj obstajamo. To, da jim damo prostor, kjer so sprejeti, razumljeni in slišani, je vredno več kot vsaka nagrada.«
Društvo AIA – Mladinski center Mengeš že vrsto let ustvarja varen, odprt in spodbuden prostor za mlade ter omogočanje prostora, kjer lahko uresničujejo svoje interese. Društvo spodbuja aktivno sodelovanje mladih, njihovo samostojnost, ustvarjalnost in vključevanje marginalnih skupin. Mladim nudi mentorstvo, svetovanje in podporo pri izobraževalnih, poklicnih ter osebnostnih odločitvah. Cilj delovanja je povezovanje izobraževanja in dela, prenos dobrih praks, razvijanje kompetenc, spodbujanje prostovoljstva, aktivnega državljanstva, medkulturnega dialoga in socialne vključenosti. Temeljno načelo Mladinskega centra je odprtost – za nove ideje, sodelovanje in sprejemanje različnosti, s ciljem ustvariti varno in vključujoče okolje za vse mlade.
Mladi sodelujejo v vseh fazah delovanja – od iskanja idej in načrtovanja do izvedbe projektov. Tako pridobivajo izkušnje, razvijajo socialne veščine, samozavest in občutek odgovornosti. V AIA poudarjajo, da so odprti za vse ideje in različnosti ter da se vsak mladostnik pri njih počuti sprejet, ne glede na prepričanja, vero ali poreklo.
Med najuspešnejšimi projekti so okrogla miza Izzivi mladih in žensk v zeleni politiki, okoljevarstveni projekt ScaleUPcycling (Erasmus+), zaposlitveni portal RAY ter lokalni projekti Tokovi prihodnosti, EKO reka, Krekovo središče 2 in Posvoji invazivko.
Delovanje centra financirajo z državnimi in evropskimi razpisi, med drugim ministrstva za vzgojo in izobraževanje, programa Erasmus+ in LAS-ovih projektov. Pomemben delež prispeva tudi Občina Mengeš, dodatna sredstva pa zagotavljajo z donacijami, članarinami in prostovoljnimi prispevki.
Zaposlenih nimajo, čeprav si prizadevajo, da bi lahko zaposlili vodjo mladinskih programov. Program izvajajo prostovoljci in sodelavci prek pogodb. »Ko ti nekdo po letih pove, da ga je mladinski center rešil pred napačnimi potmi ali mu pomagal najti smisel, veš, da si naredil nekaj, kar šteje,« še doda Blanka Tomšič. »To je tisto, kar nam daje moč, da vztrajamo.«
Predsednica je poudarila še, da si vsi, ki so vključeni v različne NVO, želijo razvoj zdrave civilne in demokratične družbe, zdravega okolja, so jim mar socialna vprašanja, jim je mar za otroke in mladino. Lahko bi rekli, da NVO prispevajo k boljši in bogatejši družbi. In mislim, da bi se večina strinjala, da si težko predstavljamo življenje brez njih.
Trisport Lelosi Kamnik s triatlonom naprej
Triatlonski klub Trisport Lelosi Kamnik deluje v javnem interesu in ima v statutu kot glavno dejavnost opredeljen triatlon, med druge dejavnosti pa sodijo tudi duatlon, akvatlon, tek, kolesarjenje, plavanje in smučarski tek. Leta 2026 bo klub praznoval 30 let delovanja. V okviru kluba delujejo tako tekmovalne kot rekreativne skupine.
Že 24 let zapored poteka šola triatlona, v kateri pod vodstvom osmih trenerjev vadi približno 45 otrok, starih od sedem do osemnajst let. Odrasla skupina šteje okoli 40 triatloncev, letno pa Triatlonska zveza Slovenije članom kluba izda od 70 do 80 tekmovalnih licenc. Poleg tega klub nudi tudi rekreativne vadbe plavanja in teka, ki potekajo v Termah Snovik in na kamniškem stadionu ter so odprte za vse, ki jih takšna vadba veseli.
Klub organizira tri prireditve: regionalno šolsko prvenstvo v akvatlonu na bazenu Kamnik, duatlon v Poslovni coni Komenda in triatlon Bled, največji triatlonski dogodek v Sloveniji, ki obsega tudi evropski pokal. Poleti pripravljajo poletno šolo triatlona za otroke, kjer poleg športnih dejavnosti potekajo tudi druge zanimive aktivnosti, kot so jahanje, lokostrelstvo, plezanje in obiski policistov, gasilcev ter reševalcev.
S svojimi programi klub spodbuja gibanje in zdrav življenjski slog med otroki, mladino in odraslimi. Tekmovalno se lahko pohvali z vrhunskimi športniki, med njimi z dvakratno udeležbo olimpijk v Londonu in Riu de Janeiru ter trenutno uspešno triatlonko Tjašo Vrtačič.
Delovanje kluba temelji na prostovoljstvu, brez zaposlenih. Sredstva pridobivajo prek sofinanciranja občine in sponzorjev, med katerimi ima pomembno vlogo podjetje Lelosi, njihov glavni partner.
Ustanova Petra Pavla Glavarja – znanje in solidarnost
»Tisti, ki naše delo spremljajo od bližje, se pogosto čudijo, kako zmoremo vse te vsebine pripraviti kot prostovoljci – povsem brezplačno. Ker nimamo stroškov delovanja, je vsak evro neposredno namenjen izvedbi programov,« pravi Štefan Petkovšek iz Ustanove Petra Pavla Glavarja, ki že več kot dve desetletji deluje na izobraževalnem in humanitarnem področju v občini Komenda in širše.
Kot izvajalec štipendiranja v Občini Komenda dodeljujejo štipendije dijakom in študentom, hkrati pa jih s prostovoljskim delom spodbujajo k odzivanju na potrebe skupnosti.
Štipendisti izvajajo različne programe; med njimi rekreacijo za mlade, filmske večere, pub-kvize in druge dejavnosti pod okriljem Kluba komendske mladine. Izvajajo tudi učno pomoč učencem osnovne šole, pomagajo lokalnim organizacijam in sodelujejo pri počitniškem varstvu in oratoriju. Odraslim vsako leto ponujajo izobraževalni cikel Znanje za zdravje, ki spodbuja zdrav življenjski slog skozi samooskrbo, zdravo prehrano in trajnostno ravnanje.
Ustanova deluje popolnoma prostovoljno – v programih sodeluje 34 prostovoljcev, brez zaposlenih. Financirajo se iz občinskega proračuna ter donacij podjetij in posameznikov.
Orientacijski klub Komenda – pustolovščina v naravi
Poslanstvo Kluba za orientacijo in avanture Komenda je navduševati vse generacije za gibanje v naravi ter jih spodbujati k skupnemu in kakovostnemu preživljanju prostega časa.
Klub z različnimi projekti pomembno prispeva k lokalni skupnosti. Med večjimi dogodki so Festival orientacije in pustolovščin (september 2023), Orange Cup – dvodnevno orientacijsko tekmovanje z mednarodno udeležbo, Glavarjeva pustolovščina (maj 2025), ki združuje orientacijsko hojo in hkrati predstavlja zgodovino kraja, ter Vodiška poslastica (februar in september 2025), ki povezuje orientacijski tek, hojo, lov na zaklad in promocijo lokalne posebnosti – vodiških prest.
Posebej so ponosni na postavitev dveh stalnih orientacijskih prog v Občini Komenda v letih 2018 in 2019. Jeseni 2024 sta bili progi poškodovani, po obnovi spomladi 2025 pa so pred kratkim ugotovili, da sta znova uničeni. Obnova je povezana z dodatnimi stroški, zato trenutno ni znano, kdaj se je bodo ponovno lotili. O tem so pisali tudi v lokalnem časopisu Aplenca (oktober 2025).
Sredstva za delovanje pridobivajo iz občinskih razpisov, donacij in razpisov Orientacijske zveze Slovenije. Delo v klubu je prostovoljno.
V klubu menijo, da se pri delu nevladnih organizacij pogosto spregleda, da je eden od njihovih ciljev kakovostno preživljanje prostega časa članov in udeležencev dogodkov ter da se člani z veliko predanostjo lotevajo vseh aktivnosti in projektov, ki jih organizirajo.
Društvo diabetikov Kamnik – koraki k zdravju
Društvo diabetikov Kamnik deluje od leta 1984 kot nepridobitna organizacija, ki ozavešča člane o sladkorni bolezni in njenih zapletih. Redno izvajajo brezplačne meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka, organizirajo delavnice, predavanja, druženja in pohode. Sodelujejo tudi s Centrom za krepitev zdravja ter pripravljajo aktivnosti, med katerimi so pohodi, izleti in zdraviliška okrevanja v Šmarjeških Toplicah, Strunjanu in Izoli.
Po celoletnem programu vsak tretji torek v mesecu v društvenih prostorih potekajo meritve, delavnice in druženja, novembra pa člani obeležijo svetovni dan diabetikov s pohodom, meritvami in skupno malico. Pomemben dosežek društva je tudi sodelovanje z drugimi gorenjskimi društvi, s katerimi se izmenjujejo pri organizaciji meddruštvenih pohodov.
Društvo se financira iz sredstev občin Kamnik in Komenda, Zveze FIHO ter iz članarin. Delo poteka prostovoljno, brez zaposlenih, in temelji na predanosti članov.
CIPRA Slovenija – glas za Alpe in trajnostni razvoj
Za primerjavo smo zbrali tudi nevladno organizacijo, ki občasno deluje v našem okolju in ima zaposlenih pet oseb, a ne vseh za polni delovni čas.
CIPRA Slovenija je organizacija, ki si prizadeva ohraniti Alpe kot naravni, kulturni in življenjski prostor. Njeno poslanstvo je spodbujanje trajnostnega razvoja, varstvo narave in kulturne dediščine ter zmanjševanje onesnaženosti okolja. Čeprav njihov sedež ni v občinah, kjer izhajamo, so na tem območju že izvedli več aktivnosti, povezanih z varstvom narave in trajnostno mobilnostjo.
S projekti s področij trajnostne mobilnosti, kakovosti zraka, kulturne dediščine in varstva narave CIPRA povezuje občine, izobražuje mlade in izvaja konkretne ukrepe na terenu. Pri tem se prijavljajo na razpise slovenskih ministrstev, javnih skladov, mrež in evropskih programov. Nekateri njihovi projekti so bili financirani tudi iz Norveškega finančnega mehanizma. Praksa je, da vsak dobljen projekt objavijo na spletni strani, kjer je razviden tudi vir financiranja in višina prejetih sredstev.
Ker je konkurenca na razpisih velika, del sredstev pridobivajo tudi z opravljanjem tržnih storitev. V duhu transparentnosti vse pridobljene projekte objavljajo na svoji spletni strani, skupaj z viri financiranja in višino prejetih sredstev. V CIPRI poudarjajo, da so nevladne organizacije vezni člen med državnimi institucijami in prebivalci – tisti, ki bdijo nad sprejemanjem in izvajanjem zakonov, strategij in načrtov, ter se zavzemajo za potrebne spremembe. Čeprav jih nekateri vidijo kot kritični glas, sami pravijo, da delujejo v javnem interesu – za dobro narave in ljudi.
Skupna nit: prostovoljstvo, odgovornost, povezanost
Čeprav se njihova področja razlikujejo, vse te organizacije povezuje prostovoljstvo in delovanje v javnem interesu. Njihovo delo ni usmerjeno v dobiček, temveč v razvoj skupnosti, ohranjanje dediščine, zdravja in okolja. V času, ko se pogosto govori o stroških, nevladne organizacije vsak dan dokazujejo, da prinašajo vrednost, ki je ne moremo izmeriti z denarjem – in da brez njih življenje v naših krajih ne bi bilo enako. Ne pozabite, ob koncu leta lahko nevladnim organizacijam namenite del dohodnine.
