Nik Mujanović je bil po uspešnem poletju s slovensko reprezentanco le nekaj dni v domačem Kamniku, nato pa že odpotoval v Francijo, kjer ga čaka pestra sezona pri 10-kratnem francoskem prvaku Toursu.
Sezona francoskega državnega prvenstva se bo začela 21. oktobra, a Mujanović bo s še večjim vznemirjenjem čakal na Ligo prvakov, v kateri še ni igral. »To bo spet nov izziv, ki se ga še posebej veselim. Imel bom priložnost, da preizkusim svoje sposobnosti proti res najboljšim ekipam na svetu.« Predtekmovalna skupina, v kateri bo igral Tours, težja verjetno ne bi mogla biti, saj sta v skupini italijanski prvak Trentino in turški prvak Ziraat Bankasi iz Ankare. Še v lanski sezoni je za Trentino igral Jan Kozamernik, za Ziraat pa Tonček Štern. Oba sta standardna člana slovenske reprezentance, Štern kot korektor na istem igralnem mestu kot Nik Mujanović, a je Mujanović to poletje vseeno dobival svojo priložnost, saj je imel selektor Fabio Soli ob odpovedi Klemna Čebulja in poškodbah Roka Možiča ter Tineta Urnauta nekaj težav na mestu sprejemalca, pa je na to mesto postavil kar Mujanovića.
Sprejemal bolje od pričakovanj
21-letni Kamničan je priložnost imenitno izkoristil in bil tako na zaključnem turnirju Lige narodov kot tudi na svetovnem prvenstvu v prvi postavi. Slovenija je v Ligi narodov igrala mali finale in izgubila proti Braziliji, na svetovnem prvenstvu na Filipinih pa je po porazu z ZDA izpadla v osmini finala. »Lahko smo kar zadovoljni, saj smo nastopili oslabljeni. A vendarle – naši cilji so vedno najvišji in predvsem na SP-ju smo si želeli še kaj več. Podobno velja za mojo igro: sprejemal sem bolje od pričakovanj in kar dobro opravil svoje naloge, bi pa lahko naredil kaj še bolje. Po poškodbi Možiča je Soli iskal različne rešitve. Ker je predvsem potreboval nekoga v napadu, ki bi razbremenil Tončka Šterna, je bila to na koncu najboljša rešitev.«
Na tekmi z ZDA sprejel kar 40 žog
Nasprotniki slovenske reprezentance so upali, da bodo s servisi na Nika Mujanovića dosegali lahke točke, vendar so se ušteli. Njegovi sprejemi so bili večinoma vrhunski, čeprav je minilo že vrsto let, odkar je – takrat še v dresu Calcita Volleyja – igral na tem položaju, preden je zablestel kot korektor. Nanj je predvsem na tekmi proti ZDA letelo ogromno žog. »Skupaj sem imel 40 sprejemov, Žiga Štern pa na primer le šest. Na tem igralnem mestu sem se čisto v redu počutil. Rad imam nove izzive, takšne izkušnje so le dodaten plus za mojo prihodnost. Dodatnega pritiska zaradi tega nisem čutil. Od mene se ni veliko pričakovalo, tako da sem bil lahko bolj sproščen.« Kratek komentar tekme proti ZDA, ki so v osmini finala zmagale s 3:1? »Z nekaj res izjemnimi servisi, ki so kdaj padli na črto, so naredili razliko.«
V lanski sezoni igral v finalu francoskega prvenstva
Vrnimo se spet k Nikovi klubski karieri, ki je v zadnjih dveh letih doživela strm vzpon. Po stresnem nenadnem slovesu od Calcita Volleyja v sezoni 2023/24 pri Monzi ni dobival veliko priložnosti, zato je bilo dobrodošlo, da ga je Monza za sezono 2024/25 posodila Parizu, kjer je igral tudi reprezentančni kolega Rok Bračko. Mujanović je bil med najučinkovitejšimi igralci sezone, svojo nadarjenost pa je pokazal tudi v končnici, ko je zaigral za Poitiers in se prebil do velikega finala. Letošnjo sezono bo igral za Tours, za katerega so igrala že številna znana imena, med letoma 2008 in 2011 tudi eden najboljših odbojkarjev v zgodovini Earvin Ngapeth, ki je bil s Francijo olimpijski prvak v Tokiu (2021) in Parizu (2024), pri čemer je bil na obeh turnirjih izbran za najkoristnejšega igralca (MVP) turnirja.
Spet v navezi z Mladenom Kašićem
Pri Toursu bo Mujanović spet sodeloval z Mladenom Kašićem. Hrvaškega trenerja pozna še iz Calcita Volleyja. Kašić je namreč ob koncu maja 2023 prevzel vodenje Calcita, potem ko je v Franciji žensko ekipo Le Cannet popeljal do naslova prvakinj. »V Kamniku sem bil zadovoljen z njim. Pred podpisom pogodbe s Toursom sva se slišala po telefonu in jasno je, da bom v vlogi prvega korektorja. Kaj drugega niti ne bi bilo smiselno, saj imajo v ekipi tri kakovostne sprejemalce. V lanski sezoni sem dokazal, da lahko igram na najvišji ravni, veliko napadalnih akcij je šlo name in sem pridobil veliko samozavesti. Seveda so pri klubu, kot je Tours, pritiski večji, a se novih izzivov zelo veselim, prav tako glasnih tribun v Franciji.«
Rad bi zaigral v japonskem prvenstvu
Mimogrede, francoskega jezika se naš sogovornik še ni naučil in pravi, da se ga verjetno niti ne bo. Proste ure bo raje namenjal učenju italijanščine, saj je pričakovati, da se bo slej ko prej vrnil v najmočnejšo ligo na svetu. No, lahko se zgodi, da ga premami tudi kakšna ponudba iz Japonske. »V nekaj letih bo japonska liga že skoraj ob boku italijanske. Po novem so lahko v ekipi po trije tujci in iz leta v leto je liga kakovostnejša, saj tja prihaja vse več zvezdnikov. Vsekakor bi se rad nekoč preizkusil tam, saj mi je tudi Japonska všeč.« Načrti seveda segajo visoko tudi pri slovenski reprezentanci, kjer se dolgoletni nosilci igre (Urnaut, Čebulj, Vinčić …) počasi poslavljajo, prihaja pa novi rod, katerega nosilci so Mujanović, Možič in podajalec Nejc Najdič. »Mislim, da ima reprezentanca zelo svetlo prihodnost in vsekakor potencial biti nekoč najboljša na svetu.«
M. O.