Ležim na zeleni travi ob jezeru prečudovite turkizne barve, ko se mi pogled ustavi na veličastnem Mangartu in čas se ustavi. Za skok v modro zeleno jezero se ne odločim, čeprav me s svojo lepoto, bistro in čisto vodo močno mika, da bi se ohladila. Tokrat sem obiskala dva bisera, dve ledeniški Belopeški jezeri, ki ležita v bližini italijanskega Trbiža v Mangartski dolini, ki so jo Italijani leta 1971 razglasili za Narodni park Belopeških jezer.
V bližini Trbiža leži še eno jezero, in sicer Rabeljsko jezero, ki je bilo nekoč gorska kotanja, v kateri je stala vas z bogatimi prebivalci. Tem ljudem se je v življenju preveč dobro godilo in izgubili so usmiljenje do svojega bližnjega. Postali so trdi in neusmiljeni. Nekega večera pa pride v to vas tuja žena z otrokom. Delala se je noč in žena je po vasi iskala prenočišče. Povsod so pred njo zapirali vrata, preslišati pa je morala tudi trde besede. Obhodila je že vso vas in nazadnje je stala lačna in prezebla na cesti. Že se je hotela uleči pod milim nebom k pokoju, ko je zagledala na robu vasi kočo, pred katero je stal sivolas starček. Komaj je zagledal popotnico, že ji je ponudil večerjo in prenočišče. Ponoči pa je nastal silovit vihar, med gromom se je ulila nad dolino divja ploha, ki ni pojenjala vse do večera. Ko se je zjutraj starček prebudil, ni nikjer več videl popotne žene z otrokom, pa tudi vasi ni bilo več videti. Okrog in okrog njegove hiše se je širila vodna gladina. Še dandanes stoji na majhnem otoku sredi Rabeljskega jezera koča, v kateri je prebival usmiljeni starec (Vir:https://sl.wikipedia.org/wiki/Rabeljsko_jezero_(pravljica)
Zapeljemo se v Kranjsko Goro, od tu nadaljujemo proti Ratečam in Italiji v smeri Trbiža. V vasi Fužine (Fusine) se cesta usmeri levo proti Belopeškim jezerom (Laghi di Fusine). Cesta se nekoliko vzpne, ob levi strani opazimo makadamsko parkirišče, kjer parkiramo. Nekaj sto metrov pešačimo po asfaltirani cesti, nato pa pot zavije desno v gozd in nadaljujemo ob potoku vse do prvega jezera. V nadaljevanju pot poteka neposredno ob jezeru, nato se nekoliko strmeje vzpne do drugega jezera. Nadaljujemo krožno okoli drugega jezera in se vrnemo k prvemu jezeru vse do mesta, kjer smo parkirali. Pot je nezahtevna in poteka po čudoviti naravi. Ob jezeru je več okrepčevalnic, kjer se lahko okrepčate, ali pa se odpočijete preprosto na kakšni izmed klopic z malico iz nahrbtnika.
Izhodišče: brezplačno makadamsko parkirišče ob cesti do Belopeških jezer (približno 800 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: od 1,5 ure do 2 uri
Najprimernejši čas: v vseh letnih časih
Časa vožnje: 90 minut v eno smer
Bogomira Skvarča Jesenšek
