Sinoči so v Kamnik odkrili spominsko obeležje rojaku Francetu Tomšiču, sindikalistu, borcu za pravice slovenskega delavstva, politiku in domoljubu, ki je pomembno prispeval k osamosvajanju Slovenije. Še pred odkritjem doprsnega kipa na pobočju Malega gradu je potekala okrogla miza z gosti, ki so vsak s svojega vidika osvetlili Tomšičevo življenje in delo, predstavljena pa je bila tudi nova knjiga France Tomšič, vizionar, domoljub, demokrat. Zasluge – tako za postavitev kipa, ki je delo kamniške umetnice, akademske kiparke Nine Koželj, kot izdajo nove knjige – gredo Društvu Demos na Kamniškem, prizadevanja članov je podprla tudi Občina Kamnik. »Celoten proces je tekel po korakih – sprva so leta 2011 Francetu Tomšiču v Kamniku posthumno podelili naziv častnega občana, leta 2016 je v njegovo čast potekal simpozij France Tomšič in njegov čas. Na podlagi prispevkov s simpozija je leto dni kasneje izšel tudi istoimenski zbornik. Danes zaključujemo z največjim dejanjem – odkritjem kipa Francetu Tomšiču,« je petnajstletni trud članov društva orisal Igor Podbrežnik, častni predsednik in eden od ustanoviteljev Društva Demos na Kamniškem.
France Tomšič se je rodil leta 1937 v Šmarci pri Kamniku. Po študiju na strojni fakulteti v Ljubljani je nekaj let deloval v Nemčiji, kjer je spoznal delovanje socialne demokracije in sindikatov, nato pa se vrnil v domovino. V Litostroju je vodil večje projekte, decembra 1987 pa organiziral znamenito stavko 5000 delavcev, ki je tlakovala pot ustanavljanju neodvisnih sindikatov in političnega pluralizma v Sloveniji. Bil je soustanovitelj in prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije (1989), ene prvih opozicijskih strank v času osamosvajanja, med letoma 1990 in 1997 predsednik Neodvisnosti – Konfederacije novih sindikatov Slovenije. Njegovo delovanje je pomembno prispevalo k pluralizaciji slovenske politike in krepitvi civilne družbe.
Poklon življenju in delu velikega Kamničana
S postavitvijo kipa na pobočju Malega gradu so se tako v Kamniku poklonili življenju in delu velikega rojaka, predvsem pa storili pomemben korak k ohranjanju spomina na Tomšičevo politično delovanje in njegov prispevek k zgodovini sodobnih delavskih bojev na Slovenskem. »Tomšičevo delovanje je bilo eden od temeljev poti, ki nas je vodila v samostojno Slovenijo. A ob vsem tem je ostal iskren in preprost človek. Kamnik je bil njegov dom – prostor, kjer je živel, razmišljal in soustvarjal skupnost. Deloval je kot občinski svetnik, bil je prisoten v civilnodružbenih pobudah, spodbujal podjetnike, obrtnike, delavce, kulturnike. V debatah ni dvigoval glasu, ampak tehtal besede. Ni iskal moči, ampak soglasja. Vedno z mislijo na skupno dobro,« je sinoči dejal župan občine Kamnik Matej Slapar, ki je skupaj s Tomšičevo ženo Marto Lavrič Tomšič tudi odkril kip. Slapar je poudaril še, naj kip spominja tudi na vrednote, ki jih je Tomšič živel – pogum, poštenost, dialog, odgovornost in zvestoba domovini: »Vrednote Franceta Tomšiča so danes morda celo bolj aktualne kot nekoč – v času, ko je svet vse bolj razdvojen, ko se zdi dialog pogosto šibek, ko pozabljamo, da svoboda ni enkratna zmaga, temveč vsakodnevna izbira.«
Tomšič ni bil pred svojim časom – bil je docela njegov ustvarjalec
Med Tomšičevimi ožjimi sodelavci pri pripravi programa nastajajoče organizacije socialdemokracije v Sloveniji je bil tudi dr. Bogomir Kovač, ki je sinoči v svojem govoru poudaril, da je spominsko obeležje Francetu Tomšiču v Kamniku poklonitev spominu, hkrati pa tudi opomin. »Franceta Tomšiča ne smemo niti idealizirati, še manj demonizirati. Preprosto ga moramo razumeti. Tomšič ni bil pred svojim časom – bil je docela njegov ustvarjalec. Bil je samosvoja osebnost in nenavadna politična figura. V slovenskem političnem prostoru ga ni mogoče stlačiti v običajne politične, ideološke predalčke in klišejske osebnostne sheme,« je dejal Kovač in poudaril, da je na Tomšiča pomembno vplival odhod v Nemčijo. »Izhodiščnih nemških socialdemokratskih idej socialne pravičnosti, enakosti in svobode ni nikoli opustil. … Njegova ideja, da bodo delavci povečali svoj vpliv, če bodo delovali tudi politično, ter delovanje samostojnega sindikata in politične stranke je zahtevalo odpiranje in demokratizacijo političnega sistema. Preprosto, toda politično smelo in v tedanjem slovenskem političnem prostoru pionirsko,« je izpostavil Kovač in dodal, da je bila osamosvojitev Slovenije nekakšen vrhunec Tomšičevega političnega delovanja, a hkrati tudi začetek konca njegove politične poti.
Knjiga prinaša nove vpoglede, predvsem pa fotografije
Za obuditev spomina na Franceta Tomšiča so v Društvu Demos na Kamniškem ob tej priložnosti izdali še knjigo France Tomšič, vizionar, domoljub, demokrat in pripravili okroglo mizo. Vsebina knjige dopolnjuje simpozijski zbornik France Tomšič in njegov čas iz leta 2017. Poleg uvodnih besed župana Mateja Slaparja, dr. Marjete Humar, ki je skupaj z dr. Igorjem Podbrežnikom tudi uredila knjigo, in Jožeta Berleca, predsednika Društva Demos na Kamniškem in vodje projekta postavitve kipa ter izdaje knjige, so v knjigi zbrani še spominski članki, ki so že bili objavljeni leta 2012 v Kamniškem zborniku, in nekaj krajših člankov, ki prinašajo nove vpoglede v Tomšičevo življenje in razmisleke o njegovem delu – nekateri so novi, drugi pa prirejeni iz že objavljenih. Naslovnico knjige je oblikoval kamniški slikar Dušan Sterle. Pomembno dodano vrednost knjigi daje fotografsko gradivo. Društvo Demos na Kamniškem je namreč odkupilo dvajset fotografij Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, in del teh, predvsem tistih iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma, objavilo v novi knjigi.
V razpravi o vlogi Franceta Tomšiča v slovenski politiki in družbi so na okrogli mizi sodelovali dr. Bogomir Kovač, Aleš Maver, dr. Rosvita Pesek, Alenka Orel, dr. Metod Berlec, dr. Gorazd Drevenšek ter Jože Erčulj, ki so vsak s svojega vidika osvetlili dogajanje v tistem času in pogled na Tomšičevo delo. Z okroglo mizo v Društvu Demos na Kamniškem uresničujejo vizijo dr. Kovača, da bi bilo dobro nadaljevati Tomšičevo politično poslanstvo v obliki strokovnih srečanj in okroglih miz, na katerih bi z več vidikov obravnavali aktualne teme v slovenskem prostoru.
