V Samostanu Mekinje je včeraj potekalo prvo srečanje županij in županov občin Gorenjske in Osrednjeslovenske regije v organizaciji Skupnosti občin Slovenije. Pogovarjali so se o različnih temah, od plač do urejanja vodotokov.
Namen srečanja je bila izmenjava mnenj, predlogov in idej v sklopu delovanja Skupnosti občin Slovenije in vključevanja občin v aktualne in načrtovane aktivnosti. Pogovor je tekel tudi o novi finančni perspektivi, financiranju občin in pridobivanju lastnih finančnih virov (NUSZ, turistična taksa …) ter o izzivih sanacij po poplavah.
Predsedujoči Skupnosti občin Slovenije in kočevski župan dr. Vladimir Prebilič je ob robu srečanja razložil: »Oblikovali smo tri teme, ki so pomembne za to leto. Prva je uskladitev plač županij in županov, saj se te niso usklajevale že zadnjih 13 let, so se pa usklajevale plače drugih v javnem sektorju, če vse to primerjamo, so naše plače izgubile na vrednosti za 36 odstotkov, kar zmanjšuje možnosti, da bi še kdo hotel postati župan, saj ta funkcija nosi ogromno odgovornost«. Županje in župani so tudi izpostavili, da je treba urediti plače tudi vsem ostalim zaposlenim na občinah. Že nekaj časa se namreč opaža trend upada interesa za zaposlitev na lokalnem nivoju, predvsem, ko gre za delovna mesta s posebnim strokovnim znanjem, saj je plačilo v gospodarstvu lahko tudi enkrat boljše kot v javnem sektorju.
»Občinam se dodeljuje čedalje več nalog, na državi se tudi ne zavedajo posledic svojih odločitev. Lani so se dvignile povprečnine, s tem denarjem plačujemo plače zaposlenih v vrtcih, namesto da bi ta denar namenili za investicije,« je povedal komendski župan Jurij Kern.
Sanacija po poplavah poteka prepočasi
Druga tema je bila izvajanje sanacije po poplavah. Tu voditelji občin opazujejo, da se stvari ne premikajo, zato bodo od vlade zahtevali detajlno pojasnilo, kako postopki sanacije potekajo. Opozorili so, da so nekatera resorna ministrstva in organi (DRSV) oz. koncesionarji, zadolženi za področje urejanj vodotokov, po poplavah neodzivna, čeprav trdijo, da je delo opravljeno. Občine pričakujejo, da bodo pristojne institucije pripravile program protipoplavnih ukrepov in terminski načrt ter ga javno objavile, da bo potek del jasen in transparenten. Na županje in župane se namreč obračajo nezadovoljni prebivalci, ki želijo izvedbo ukrepov ali popravke že začetih del na vodotokih, za kar pa občine nimajo ustreznih vzvodov. »Odločevalcem pravim, da naj gredo na teren preverit stanje. Da naj gredo do ljudi in jim v obraz povedo, da se nekaj ne da narediti,« je zaključil Prebilič.
Tretja tema pogovorov na srečanju je bila prostorsko načrtovanje, ki je po mnenju Prebiliča še vedno zelo veliko rana ali ozko grlo vsakega razvoja lokalne skupnosti. »Postopki so predlogi in prezahtevni, zato ne moremo spodbujati razvoja, saj moramo za pripravo OPN zagotoviti mnenja 26 odločevalcev, ki imajo odzivni čas 30 dni, kar projekte premika v daljno prihodnost. Imamo ogromno število občin, kjer bi investitorji začeli z delom že jutri, a enostavno nimajo pogojev. In zato nismo odgovorni občinarji, ampak država,« je podaril kočevski župan.
S potekom srečanja so bili zadovoljni tudi modronovični župani. »Imamo enaka stališča do določenih stvari, kar se tiče plač, saj naše delo ni dovolj cenjeno. Sprejeli smo tudi druge pomembne sklepe. Taka srečanja so dobrodošla. Čedalje bolj se čuti poenotenost županov,« je povedal mengeški župan Bogo Ropotar.
V razpravi so županje in župani izpostavili še pomembnejša problemska področja, npr. nedorečenost in nujnost obravnave področja otrok s posebnimi potrebami, predšolsko vzgojo, neodzivnosti in nekooperativnosti nekaterih ministrstev, stanovanjsko politiko ter najbolj problematično – dolgotrajna oskrba in skrb za starejše.
