Februarja letos je 12 študentov štirih fakultet začelo delati na projektu Revitalizacija razvrednotenih mestnih jeder, še posebej so se posvetili Šutni. Cilj projekta je oblikovati smernice za trajnostno prenovo in ponovno oživitev ulice ali na kratko napisati predloge za čim bolj kakovostno življenje na Šutni, ki bodo odločevalcem pomagale ponovno oživiti staro mestno jedro Kamnika in nato tudi jedra po ostalih slovenskih mestih.
»Oživitev mestnih jeder je v Sloveniji zelo pereč problem. Pred nekaj desetletji so bila ta jedra živahna, imela so svojo družbeno, politično in kulturno funkcijo. Zdaj se te dejavnosti selijo na obrobje mest, jedra mest pa tako izgubljajo življenje. A ta stara mestna jedra imajo svoje prednosti, imajo svojo identiteto in svoj značaj. Del te identitete je njihova kulturna dediščina, običajno so zaščitena, kar prinaša prednosti in izzive,« je problematiko starih mestnih jeder po Sloveniji razložila vodilna pedagoška mentorica doc. dr. Renata Novak Klemenčič.
Študentje, ki prihajajo iz Filozofske fakultete (smeri: Geografija, Umetnostna zgodovina), Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (Prostorsko načrtovanje, Tehnično upravljanje nepremičnin), Fakultete za arhitekturo (Urbanizem) in iz Fakultete za pomorstvo in promet (Prometna tehnologinja in transportna logistika) so na začetku projekta opravili natančno analizo Kamnika in Šutne.
Kaj nam pove zgodovina
Šutna je prvič omenjena leta 1232, ko se je farni sedež prenesel iz Nevelj v Kamnik. Jasno pa je Šutna vidna tudi na Valvasorjevem bakrorezu iz leta 1679. Leta 1734 je na Šutni že stala nova baročna cerkev, ki sta jo poslikala dva pomembna baročna slikarja (Franc Jelovšek in Valentin Metzinger). Pomembno prelomnico predstavlja velik požar 1788, ki je uničil 56 hiš, župnišče in kaplanijo. V 20. stoletju je bila Šutna zelo živahna. Tu je bila knjigarna, papirnica, trgovina, mesnica in lokalna brivnica. Postavljene so bile tudi nove ulične svetilke. V tem času je imel tudi Kamnik svojega mestnega arhitekta, in sicer Bojana Šegla. V 21. stoletja število dejavnosti upada.
Celotna Šutna je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine. Najstarejša stavba je iz 16. stoletja, največ stavb pa je bilo zgrajenih v 19. stoletju, veliko pa tudi v 20. in 18. stoletju. Na območju je leta 2022 živelo 330 prebivalcev, samo število se v zadnjih desetih letih ni kaj dosti spreminjalo, a spreminjala se je struktura prebivalstva. Opazen je rahel trend staranja prebivalstva. Za Šutno so značilne majhne stanovanjske skupnosti (en ali dva prebivalca).
Upad trgovskega značaja Šutne
Zanimiva je tudi razporeditev dejavnosti. Registriranih je 75 poslovnih subjektov, največ od teh je samostojnih podjetnikov. Prevladujejo trgovinske in gostinske storitve. Največ dejavnosti je na severovzhodu delu Šutne, najmanj pa v samem središču. Čedalje več hiš postaja bivalnih, kar nekaj hiš pa je tudi praznih.
Stanovanja na Šutni so v zadnjih deset let prodajale povprečno za 1513 evrov na kvadratni meter, kar je manj kot slovensko povprečje (2400 evrov/meter). Za hišo pa se je povprečno odštelo toliko denarja kot je povprečna cena hiše v Sloveniji (132.000 evrov). Največ kupoprodajnih pogodb za stanovanje je bilo sklenjeno leta 2017, za hiše pa v letih 2014 in 2021.
Šutna naj postane dnevna soba
V okviru projekta so študentje organizirali tudi delavnico v kamniškem kulturnem domu, na katero so povabili lokalne prebivalce, saj so prav oni tisti, ki ta del mesta uporabljajo vsak dan, vedo pa tudi, kakšno mesto želijo zapustiti svojim zanamcem. Zato je pomembno, da povedo svoje mnenje in dajo ideje za razvoj. Majske delavnice se je udeležilo 30 Kamničanov, ki so opozorili na številne probleme, podali so pa tudi svoje rešitve. Med drugim so kot problem zaznali neustrezno ureditev pločnikov in kolesarskih poti. Težave bi lahko rešilo tudi redarjev in več pakirnih mest. Obnoviti je treba ulice in fasade. Želijo si več dogajanja in oživitve trgovin ter tržnice. Prihaja tudi do nedovoljene gradnje. K ponovni oživitvi Šutne lahko pripomore mestni arhitekt, ki bi poskrbel za smiseln prostorski razvoj. Prebivalci si tudi želijo, da bi se nazaj na mestne ulice vrnili obrtniki in da bi se prazni prostori posebej obdavčili. Želijo si, da bi Šutna postala dnevna soba, kamor bi se ljudje radi vračali. Velika udeležba na delavnici je pokazala, da Kamničanom ni vseeno, kaj se dogaja z njihovim mestom, in da si želijo sprememb.
Študentje bodo konec meseca izdali poročilo, kjer bodo podali tudi smernice za nadaljnji razvoj območja.
Foto: Luka Zaletelj
