Zunaj okvirov in tradicije! Na naslednji Dirki po Franciji se obeta spektakel neslutenih razsežnosti, spet s Tadejem Pogačarjem v glavni vlogi. Trasa mu je zelo všeč, zadnje tri etape mu prikličejo nasmeh na obraz. Medtem njegov Pogi Team vzgaja obetaven kolesarski podmladek, tudi s številnimi imeni z modronovičnega območja.
Ko so organizatorji 111. Dirke po Franciji 26. oktobra v Kongresni palači v Parizu pred skoraj 4000 gledalci (vsako leto je predstavitev trase gala dogodek) predstavili podrobnosti dirke vseh dirk, so bili odmevi enotni: takšnega Toura še ni bilo, nenavaden je začetek, izjemno zahteven je finiš dirke, marsikaj pa se bo zgodilo prvič. Start bo prvič zunaj Francije, v Firencah, cilj prvič v Nici (Pariz bo takrat že v pričakovanju olimpijskih iger), pri čemer v 21. etapi ne bo šlo za obračun sprinterjev, ampak za kronometer. Vmes bosta dva kronometra, makadamski odseki ob koncu prvega tedna, pa kraljevska etapa 19. julija čez prelaz Bonnette (2802 m), najvišje ležečo cesto v Alpah.
Ceste v okolici Monaka dobro pozna
»Dirkanje po cestah, na katerih treniram večino leta, bo nekaj posebnega. Že ob pogledu na profile etap se mi nariše nasmeh. Resnično veliko obeta,« je bil Pogačarjev prvi odziv, za Modre novice pa smo se o prihodnji Dirki po Franciji in še marsičem pogovarjali z Miho Koncilijo, prvim Pogačarjevim trenerjem. »Izjemno zanimiva trasa, zunaj okvirov in tradicije. Zadnji trije dnevi bodo določili zmagovalca, Tadeju je tam teren poznan, saj stanuje v Monaku. Zato je tudi rekel, da mu trasa prikliče nasmeh na obraz. Že prvi teden je nenavaden, kolesarje čaka tudi 33 kilometrov makadamskih odsekov, ki lahko podobno kot kocke mnogim prekrižajo načrte. Tadej ima pozitivne izkušnje z makadamom, lani je zmagal na Strade Bianche. Skratka, trasa mu ustreza, a pri kolesarju takšnega kova drugega tako in tako ni pričakovati.«
Že v četrti etapi nad 2600 metrov
Favoriti za rumeno majico bodo morali biti takoj v najboljši formi. Že uvodna etapa 29. junija bo naporna, v četrti pa sledi vzpon na mitski Galibier (2642 m), ki utegne povzročiti takšno selekcijo, da bo v igri za končno zmago ostala le še peščica kolesarjev. Prelaz je bil nazadnje v programu Toura leta 2021, ravno v tisti 11. etapi pa je Jonas Vingegaard na koncu strl Pogačarja in postavil temelje za svoj prvi uspeh na najpomembnejši dirki. Letos je bil Vingegaard spet nepremagljiv, Pogačar pa drugič zapored drugi, potem ko je Tour dobil v letih 2020 in 2021. Čeprav je imelPogi letos izjemno sezono in je med drugim zmagal tudi na najpomembnejši enodnevni dirki Po Flandriji, pa je bil Vingegaard na koncu dobitnik zlatega kolesa (Velo d’Or), prestižne nagrade za najboljšega kolesarja leta po izboru novinarjev z vsega sveta.
Rumeni četveroboj, in to z dvema Slovencema
»Sam bi seveda brez pomišljanja izbral Tadeja, moramo pa vedeti, da je Tour de France največja dirka na svetu, kar je pretehtalo. Poleg tega je bil Jonas uspešen na nekaterih preostalih dirkah. Morda mu je pomagalo tudi to, da prihaja iz Danske, ki je vseeno večji trg kot Slovenija,« je tesen izbor (Vingegaard je dobil 142 točk, van der Poel 133 in Pogačar 126 točk) komentiral Koncilija, ki napet obračun za končno zmago pričakuje tudi na Touru 2024. »Tokrat v boju za rumeno majico ne bosta le Vingegaard in Pogačar, ampak še Roglič in morda tudi Evenepoel. Za Tadeja je dobrodošlo, da bo zraven še Primož, lahko bi bila zaveznika in bi skupaj strla Vingegaarda, nato pa sama odločila o zmagovalcu. Po mojem mnenju se je Primož prav odločil, ko je zamenjal ekipo, saj bi pri Jumbu Vismi ob Vingegaardu težko dobil priložnost na Touru, zdaj pa bo kapetan Bore Hansgrohe in se bo lahko povsem osredotočil na Tour.«
Izčrpavanje na pomladanskih klasikah ne vpliva na Tour
Ob tem se vsiljuje vprašanje, ali nima Pogačar preveč napornega programa dirk (tudi v naslednji sezoni bo dirkal na številnih spomladanskih klasikah), zaradi česar morda na Dirko po Francijo ne pride optimalno pripravljen. Koncilija se ne strinja s takšnim razmišljanjem. »Če bo nastopal na spomladanskih klasikah ali ne, to ne bo vplivalo na njegovo pripravo na Tour. Še vedno bo dovolj počitka, da se bo optimalno pripravil in se regeneriral. Ne vidim ovir. Da bo le zvozil brez poškodb. Letos se je poznalo, da je imel poškodovano zapestje. Ni bil v pravem tekmovalnem ritmu. Vseeno je vrhunsko dirkal do tistega kronometra. Takrat je že malo zbolel, zdelale so ga tudi visoke temperature.« Pojavlja se vzorec, da Pogačar na kraljevskih etapah ob vročem vremenu zapade v krizo. Ni skrivnost, da mu ustrezajo nižje temperature, v kombinaciji z dežjem je to vreme, ob katerem trpi veliko manj kot konkurenti in jih lahko ob takšnih dnevih na zahtevnih etapah premaga za več minut.
Vroča poletja niso po meri Pogačarja
»Že v mladih letih se mi je zdelo, da je Tadej boljši spomladi in jeseni in da mu vroče poletje ne ustreza. V zadnjih dveh letih na Dirki po Franciji ni bilo nobene ohladitve. Če bi bila letos v Alpah dva hladna dneva z dežjem, bi se prav lahko odvilo drugače in bi Tadej naredil tisto ključno razliko za končno zmago.« Žal je fronta z obilnim dežjem to poletje pustošila v Sloveniji in močno prizadela tudi Tadejevo domačo občino Komenda, velika nesreča pa je razkrila njegovo dobrodelno plat. Konec avgusta je na Kongresnem trgu v Ljubljani na druženju z navijači poziral za kar 1214 fotografij in se podpisal skoraj 1800-krat, s tem pa je za žrtve poplav zbral 30 tisoč evrov. V tistem času je lahko preveril tudi to, kako poteka delo v Pogi Teamu, ki ga Pogačar skupaj s pokrovitelji finančno podpira.
200 otrok, polovica z licenco tekmovalca
In imel je kaj videti. Sekcija znotraj kolesarskega kluba Rog je namreč dobila krila in zdaj v njej trenira že 200 otrok, pri čemer jih je več kot polovica licenciranih. Mladina prihaja z vseh koncev Slovenije, celo s Primorske se pripeljejo v Vikrče, kjer je klubska baza. Miha Koncilija, ki je vodja ekipe Pogi Team, poudarja, da imajo mladi, ki želijo po Pogačarjevi poti, odlične razmere: »Z vidika organiziranosti in strokovnosti se že v najmlajših kategorijah dela zelo kakovostno. Prej ni bilo toliko možnosti, da bi se trenerji tako celovito posvetili tekmovalcem, kot se zdaj. Glede financ bi rekel, da je bilo v časih, ko sem treniral Pogačarja, vse precej cenejše, a se zelo trudimo, da čim več svojim članom ponudimo nakup cenejših koles in vse opreme, če je že ne dobijo pri nas.«
Že prvošolci se lahko vpišejo v klub
»Kolo Colnago na primer stane med 4000 in 5000 evrov, dogovorjeni smo, da jih naši člani lahko dobijo pol ceneje. Stroške servisiranja kolesa nosijo starši, le za najboljše poskrbi klub,« še dodaja Koncilija. Letni proračun ekipe Pogi Team sicer znaša 200 tisoč evrov, ki jih v veliki meri prek svojih pokroviteljev zagotovi ravno Tadej Pogačar, lep del pa primakne tudi ljubljanska občina. Otroci se lahko v Pogi Team vpišejo že pri šestih letih. Do 10. leta se kalijo v kolesarski šoli, kjer trenirajo dvakrat tedensko, nato pa dobijo licenco in se udeležujejo dirk. Letna članarina znaša 90 evrov, mesečno pa mora vsak član vplačevati po 50 evrov v varčevalno shemo enega od pokroviteljev, kar pa niti ni strošek, ampak dobrodošlo varčevanje.
Kdo gre po poteh Pogačarja?
Novih talentov ne manjka, tudi z modronovičnega območja. Jure Jovanovič (z Dobena) in Maks Majnik (iz Godiča) sta se zadnjo sezono pri svojih 14 letih pogosto uvrščala med prvih pet tako na domačih kot na tujih dirkah, prav tako 16-letni Žan Lopatič, ki pa je prestopil v Adrio Mobil. Koncilija, ki je Pogačarja treniral skupaj pet let, poudarja, da je predvsem v komendski občini še nekaj mladih, ki so šele začeli, a že kažejo potencial. »Seveda je težko reči, da imamo že nove Pogačarje, ogromno dejavnikov je, ki so pomembni za uspeh. Vsekakor pa je dobrodošlo, da imamo dvakrat večjo bazo mladih kot v Pogačarjevih otroških letih. Čeprav smo v primerjavi z Italijani še vedno majhni, tam imajo na primer v kategoriji mlajših mladincev (15–16 let) 2000 kolesarjev, v Sloveniji pa od 60 do 70.«
Začenjajo se priprave na novo sezono
Kolesarska sezona 2023 je sicer že končana, mladi upi so zadnji mesec počivali, z novembrom pa se že začnejo priprave na novo sezono. Globalno segrevanje gre kolesarjem kar na roko, saj temperature v novembru še niso prenizke za kakšen trening na cesti. Zimski del priprav sicer večinoma preživijo na trenažerjih ali na velodromu v Novem mestu enkrat tedensko, za popestritev vadbe pa jo kdaj peš mahnejo na Šmarno goro ali pa Pokljuko, kjer v decembru in januarju tečejo na smučeh. Ko so v ljubljanski kotlini dnevi hladni, se radi zapeljejo tudi do Primorske. Nova sezona se bo začela na začetku februarja, ko bo na velodromu državno prvenstvo, sredi marca pa že sledijo prve cestne dirke, ko bodo mladi kolesarji poskušali spet dirkati tako, kot pravi klubski slogan: nikoli ne odnehaj in nikoli se ne predaj!
