»Izstopiti je treba iz EU!« Slišimo glasove nekaterih, ki jih moti dogajanje v svetu okoli nas. Govorijo, da bi bolje živeli sami, da ne potrebujemo nikogar in podobno. Na prvi pogled je to všečna ideja in se lepo sliši. Nobeden ti ne vsiljuje pravil, delaš, kar hočeš, si kralj na Betajnovi …

Morda je na prvi pogled res videti tako, a nam že malce treznejša presoja hitro pove, da so dejstva ravno nasprotna. Od leta 2004, ko smo vstopili v EU, smo imeli na voljo ogromna finančna sredstva za infrastrukturne in druge projekte. Če se peljemo po Sloveniji, bomo težko našli občino, kjer ni bilo vsaj nekaj zgrajeno z evropskim denarjem. Seveda je druga zgodba, ali se je vse delalo optimalno in izkoristilo vsa kohezijska sredstva v polni meri. Ampak to ne spremeni, da so sredstva bila na voljo in so še. In to se nam vsem zdi kar samoumevno. Samoumevno se nam tudi zdi, da so cene mobilne telefonije znotraj EU enotne. Kjerkoli v EU lahko brezskrbno uporabljamo storitve, ne da bi morali prej zakupovati kakšne pakete, v nasprotnem nam bo operater v nekaj sekundah javil, da smo dosegli limit. Znotraj EU lahko potujemo praktično brez osebnih dokumentov, razen zdaj, ko so notranje kontrole. A niti te ne vplivajo veliko. Odkar se od lanskega julija vozim vsak mesec v Francijo, me še niso ustavili na avstrijski meji. Da ne govorim o tem, da lahko mirno kupimo kjerkoli v tujini blago, ne da bi nas na meji carinik spraševal, ali imamo kaj za prijaviti. Seveda, ker ga ni.

Slovenija je država, ki ne more gospodarstva in potrošnje reševati z notranjim trgom in je praktično prisiljena v izvoz. Velika razlika je, če imaš na voljo veliko tržišče s prostim pretokom blaga in storitev ter ljudi ali pa si sam. Da ne govorim o skupni valuti, ki nam seveda jemlje nekaj monetarne samostojnosti, a nam po drugi strani omogoča veliko lažje poslovanje.

Britanci so izvedli BREXIT, ki je bil posledica referenduma, na katerem bi danes večina glasovala drugače. Britancem je danes žal, saj ne izgubljajo samo denarja, ampak jim je vse bistveno težje. Pa so relativno velika država, z zelo dolgo tradicijo.

Še nekaj o tako opevani nevtralnosti. Ja, najbolj znana nevtralna država je Švica, a ta nevtralnost temelji na dolgi tradiciji, podkrepljeni s finančno podlago. Ne pozabimo pa tudi, da ima Švica zelo močno vojsko in je vsak polnoleten državljan vojaški rezervist, ki ima dolgocevno orožje doma. Obvezno nekajtedensko vojaško usposabljanje vsako leto in obvezno vsakoletno usposabljanje na streliščih. Med 2. svetovno vojno, pred nemškim vdorom v Francijo, je v Švici obstajala bojazen, da bo nevtralnost kršena in izvedena je bila splošna mobilizacija. Napada potem ni bilo in je Švica vse do konca 2. svetovne trgovala s Tretjim rajhom, a to je že druga zgodba. Nevtralna je tudi naša soseda Avstrija, a tudi tam leži podlaga v letu 1955 in zgodovinskih okoliščinah. Danes Avstrija povečuje svoje oborožene sile. Nevtralnost stane in še odvisen si sam od sebe. Drug primer sta Finska in Švedska, ki sta se po dolgih letih nevtralnosti (Švedska po kar 200 letih) odločili za vstop v zvezo NATO.

Skratka, nevtralnost ni nekaj, kar razglasiš, in je to to. Nevtralnost je odvisna predvsem od drugih, koliko jo priznavajo in spoštujejo. Nevtralnost, ki ni podkrepljena z zgodovinsko tradicijo in močno vojsko, obstaja samo na papirju. Zapomnimo si, da smo bili kot narod večkrat v zgodovini napadeni in okupirani od naših sosedov. V primeru razpada Evropske unije ga ni, ki bi nam jamčil, da se to nekoč ne more ponoviti. Zlasti, če bo na primeru Ukrajine uveljavljeno pravilo, da večja država lahko z vojaško silo kadarkoli spremeni mednarodno priznane meje.

Naročnik oglasa je: Parliament Renew Europe Group, Marjan Šarec, ASP09G352, Rue Wiertz 60, Brussels-1047, Belgium

»Izstopiti je treba iz EU!« Slišimo glasove nekaterih, ki jih moti dogajanje v svetu okoli nas. Govorijo, da bi bolje živeli sami, da ne potrebujemo nikogar in podobno. Na prvi pogled je to všečna ideja in se lepo sliši. Nobeden ti ne vsiljuje pravil, delaš, kar hočeš, si kralj na Betajnovi …

Morda je na prvi pogled res videti tako, a nam že malce treznejša presoja hitro pove, da so dejstva ravno nasprotna. Od leta 2004, ko smo vstopili v EU, smo imeli na voljo ogromna finančna sredstva za infrastrukturne in druge projekte. Če se peljemo po Sloveniji, bomo težko našli občino, kjer ni bilo vsaj nekaj zgrajeno z evropskim denarjem. Seveda je druga zgodba, ali se je vse delalo optimalno in izkoristilo vsa kohezijska sredstva v polni meri. Ampak to ne spremeni, da so sredstva bila na voljo in so še. In to se nam vsem zdi kar samoumevno. Samoumevno se nam tudi zdi, da so cene mobilne telefonije znotraj EU enotne. Kjerkoli v EU lahko brezskrbno uporabljamo storitve, ne da bi morali prej zakupovati kakšne pakete, v nasprotnem nam bo operater v nekaj sekundah javil, da smo dosegli limit. Znotraj EU lahko potujemo praktično brez osebnih dokumentov, razen zdaj, ko so notranje kontrole. A niti te ne vplivajo veliko. Odkar se od lanskega julija vozim vsak mesec v Francijo, me še niso ustavili na avstrijski meji. Da ne govorim o tem, da lahko mirno kupimo kjerkoli v tujini blago, ne da bi nas na meji carinik spraševal, ali imamo kaj za prijaviti. Seveda, ker ga ni.

Slovenija je država, ki ne more gospodarstva in potrošnje reševati z notranjim trgom in je praktično prisiljena v izvoz. Velika razlika je, če imaš na voljo veliko tržišče s prostim pretokom blaga in storitev ter ljudi ali pa si sam. Da ne govorim o skupni valuti, ki nam seveda jemlje nekaj monetarne samostojnosti, a nam po drugi strani omogoča veliko lažje poslovanje.

Britanci so izvedli BREXIT, ki je bil posledica referenduma, na katerem bi danes večina glasovala drugače. Britancem je danes žal, saj ne izgubljajo samo denarja, ampak jim je vse bistveno težje. Pa so relativno velika država, z zelo dolgo tradicijo.

Še nekaj o tako opevani nevtralnosti. Ja, najbolj znana nevtralna država je Švica, a ta nevtralnost temelji na dolgi tradiciji, podkrepljeni s finančno podlago. Ne pozabimo pa tudi, da ima Švica zelo močno vojsko in je vsak polnoleten državljan vojaški rezervist, ki ima dolgocevno orožje doma. Obvezno nekajtedensko vojaško usposabljanje vsako leto in obvezno vsakoletno usposabljanje na streliščih. Med 2. svetovno vojno, pred nemškim vdorom v Francijo, je v Švici obstajala bojazen, da bo nevtralnost kršena in izvedena je bila splošna mobilizacija. Napada potem ni bilo in je Švica vse do konca 2. svetovne trgovala s Tretjim rajhom, a to je že druga zgodba. Nevtralna je tudi naša soseda Avstrija, a tudi tam leži podlaga v letu 1955 in zgodovinskih okoliščinah. Danes Avstrija povečuje svoje oborožene sile. Nevtralnost stane in še odvisen si sam od sebe. Drug primer sta Finska in Švedska, ki sta se po dolgih letih nevtralnosti (Švedska po kar 200 letih) odločili za vstop v zvezo NATO.

Skratka, nevtralnost ni nekaj, kar razglasiš, in je to to. Nevtralnost je odvisna predvsem od drugih, koliko jo priznavajo in spoštujejo. Nevtralnost, ki ni podkrepljena z zgodovinsko tradicijo in močno vojsko, obstaja samo na papirju. Zapomnimo si, da smo bili kot narod večkrat v zgodovini napadeni in okupirani od naših sosedov. V primeru razpada Evropske unije ga ni, ki bi nam jamčil, da se to nekoč ne more ponoviti. Zlasti, če bo na primeru Ukrajine uveljavljeno pravilo, da večja država lahko z vojaško silo kadarkoli spremeni mednarodno priznane meje.

Naročnik oglasa je: Parliament Renew Europe Group, Marjan Šarec, ASP09G352, Rue Wiertz 60, Brussels-1047, Belgium