Kako ocenjujete splošno stanje v občini Trzin pred vstopom v leto 2025?
Kljub velikim investicijam v zadnjih letih smo proračun Občine Trzin obdržali v zelenih številkah. Odpira se nova kohezijska perspektiva, v kateri smo bili v preteklih letih med najbolj uspešnimi v naši regiji, in verjamem, da bomo v določeni meri tudi zdaj, čeprav so možnosti čedalje manjše. Trzin je namreč del zahodne kohezijske regije, ki velja za veliko bolj razvito v primerjavi z vzhodno, zato so sredstva temu primerno prilagojena. Za primerjavo: zahodna kohezijska regija dobi nekaj sto milijonov evrov, vzhodna pa okoli milijardo in pol. Poleg tega je v zahodni regiji večja tudi konkurenca.
Lani je Trzin prizadela ujma, poplave so povzročile veliko škodo. Kakšno je stanje dobro leto po ujmi? Kaj je sanirano in kaj še čaka na sanacijo? Se država drži obljub, ki so bile dane?
To vprašanje se navezuje na zelene številke v proračunu, saj je bila lani naša glavna skrb, da bomo zaradi izdatkov za sanacijo izgubili razvojni potencial. Kot rečeno smo z izredno racionalnostjo uspeli sanirati večino objektov. Del jih bo moral počakati na naslednja leta, saj smo objekte lahko sanirali, stroški opreme pa niso del državne pomoči in moramo finančna sredstva zagotoviti sami. V ta sklop sodita oprema v kulturnem domu in Jefačnikovi domačiji, kjer je bila popolnoma uničena stalna muzejska zbirka. Oboje pride na vrsto, ko bodo na voljo sredstva. Upam, da bomo uspešni na evropskih razpisih, morda že prihodnje leto. Ostalo je bilo s strani države zaenkrat izpeljano korektno.
Kateri projekti so zaznamovali letošnje leto v občini?
Vsekakor je bilo veliko podrejeno prav večnamenski športni dvorani, ki je s 6,5 milijona evrov največja investicija v 25 letih obstoja Občine Trzin. Zelo sem zadovoljen. Dvorana je stoodstotno zasedena. Dogodki v njej so rezervirani do konca poletja 2025. Dvorana je vsak teden polna predvsem športnih prireditev, na katere smo se najbolj osredotočili. Glede na mnenja uporabnikov je izredno kakovostna in prejema same pohvale.
Drugi del so bile seveda sanacije po poplavah. V večji ali manjši meri smo morali sanirati devet od desetih občinskih objektov, zaradi česar je nekaj drugih projektov nekoliko zastalo in se sedaj trudimo, da jih čim hitreje in kot nam sredstva dopuščajo, zopet zaženemo. Med njimi je veliko manjših projektov, kot so ureditev pešpoti ob Pšati in urejanje parkov. Glavni projekt, ki je moral počakati, pa je širitev športnorekreacijskega parka v Mlakah, kjer nameravamo urediti nekaj novih športnih površin: balinišče, kolesarski park, skate park in nekoč morda celo nogometno igrišče. Trenutno smo blizu pridobitve gradbenega dovoljenja, dela pa načrtujemo v prihodnjih letih, in sicer predvsem s pomočjo državnih razpisov.
Boste športne površine v športnorekreacijski park v Mlakah dodajali postopoma?
Da, gradilo se bo postopno. Projekt je pripravljen, tako da lahko vsako leto kandidiramo za določene sklope v okviru državnih razpisov; koliko sredstev bomo lahko pridobili, bomo videli. Za prihodnje leto se že nekaj obeta in verjamem, da bomo uspešni, potem pa nadaljujemo v letih za tem, medtem ko je nogometno igrišče tako velik zalogaj, da ga bomo brez resnega sofinanciranja težko uresničili.
Kateri projekti so načrtovani v 2025?
Prestavili bomo kanalizacijo na Kmetičevi ulici. Tu je staro črpališče iz leta 1985, ki je potrebno obnove. Razmišljali smo o dveh rešitvah: novo črpališče za 70–80 tisoč evrov ali speljava kanalizacije v Depalo vas za 40 tisoč evrov. Ker je slednje bolj smotrno, saj ne potrebujemo elektrike ali servisa, smo se odločili za prestavitev kanalizacije. Vsako leto se sicer lotimo obnove kanalizacije in vodovoda ene daljše ali dveh krajših ulic. V 2025 bosta predvidoma na vrsti Ulica pod gozdom, kjer manjka še en krak, in Ulica Kamniškega bataljona, prav tako en krak. Ocenjujemo, da bo ta investicija stala od 280 do 300 tisoč evrov. Tako sredstva, ki jih dobivamo z omrežnino in so namenjena zgolj obnovi vodovoda ter kanalizacije, vračamo v sistem.
Za potrebe PGD Trzin bomo kupili dve novi vozili, in sicer gasilsko vozilo s cisterno GVC-I in kombi. Celotna investicija znaša skoraj pol milijona evrov. Financiranje je razdeljeno v razmerju 70 % občina in 30 % gasilci.
Potekala bo postavitev sončne elektrarne na Osnovni šoli Trzin. To je projekt Zeleni prehod, ki ga izvajamo v konzorciju treh občin: Trzina, Domžal in Lukovice. Pri nas bo elektrarna z močjo 220 kilovatov. Postavili jo bomo na osnovno šolo, ki ima primerno lego. Elektrarna bo zapolnila dobršen del potreb šole, doma starejših občanov, vrtca, občine in kulturnega doma. Državno sofinanciranje znaša 80 odstotkov.
Ne smemo pa pozabiti tudi na dve izredno veliki investiciji, ki bosta v prihodnjih letih precejšnje finančno breme za občine soustanoviteljice (poleg Trzina še Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče, op. p.), in sicer gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Domžale ter obnova Osnovne šole Roje. Skupaj z ostalimi občinami, ki so ustanoviteljice zdravstvenega doma, bomo pokrili stroške skladno z dogovori. To so večji projekti, ki zahtevajo dolgoročno načrtovanje in sodelovanje. Za projekt šole Roje je celotna investicija ocenjena na približno 2,7 milijona evrov, od tega je ocenjen strošek za Trzin 150 tisoč evrov; pri gradnji prizidka k zdravstvenemu domu Domžale, ki je ocenjen na 25,7 milijona evrov, pa je strošek za Trzin približno 1,2 milijona evrov, kar bo seveda razporejeno po prihodnjih letih.
Boste hkrati s postavitvijo sončne elektrarne streho šole tudi energetsko sanirali zaradi zamakanja v knjižnici?
Streha je bila energetsko sanirana pred devetimi leti. Takrat smo zamenjali dobršen del strehe, ki ima normirano življenjsko dobo še več kot dvajset let. Tako zdaj ni potrebe po dodatni sanaciji strehe, saj je še v dobrem stanju. Streha zamaka zaradi težav s konstrukcijo, ki je bila slabo zasnovana že leta 1984. Leta 2015 smo to poskušali rešiti, vendar sama konstrukcija ne omogoča trajne rešitve. Trenutno imamo nekaj predlogov za rešitev teh težav, vendar je to še vedno odprto vprašanje.
Zadnja leta so bila v Trzinu v znamenju dveh velikih gradenj – najprej doma za zaščito in reševanje, potem še športne dvorane. Ali se v prihodnjih letih že spogledujete s kakšnim večjim gradbenim projektom?
Tako velikega projekta najbrž nekaj let ne bo mogoče spet začeti. Že vzpostavitev zdravstvenih ordinacij v Trzinu je investicija, ki se bo približala dvema milijonoma evrov. Nekaj bo seveda sofinanciranja ministrstva za zdravje, približno 320 tisoč evrov, vendar je pretežno breme na Občini Trzin. Ko upoštevamo, da je povprečni letni prihodek Občine Trzin brez sofinanciranj nekaj čez 4 milijone evrov, je jasno, da skupaj s sodelavci izvajamo manjši čudež. Za leto 2025 sicer načrtujemo 6,3 milijona evra prihodkov, ki so posledica starih prihrankov. Pomembno je, da ostajamo finančno stabilni in se ne zadolžujemo. Čeprav bi si lahko privoščili nekaj manjših kreditov, je bolje, da se držimo načela finančne samostojnosti. Na ta način lahko bolj prožno upravljamo vire in izbiramo boljše opcije za investicije, kot če bi se zadolževali in si nalagali visoke obresti.
Kdaj je načrtovano odprtje zdravstvenih ordinacij v Trzinu?
Predvidevamo, da bodo ordinacije do poletja 2025 zaživele v omejeni izvedbi, jeseni pa upamo, da bodo v večini delovale v polnem obsegu. V prvi fazi bo v novih prostorih na voljo splošna zdravnica, zobozdravnik, referenčna ambulanta in pediatrinja. Drugi zobozdravnik, druga splošna zdravnica ter patronaža bodo začeli delati jeseni 2025. Vse ordinacije bodo delovale pod okriljem Zdravstvenega doma Domžale, s katerim izjemno dobro sodelujemo in velja za enega najboljših, če ne celo za najboljšega v Sloveniji. Zadovoljni smo, da se mreža zdravstvenih storitev širi tudi na obrobje, kar po eni strani krepi regijsko dostopnost, hkrati pa rešuje tudi težave v središču Domžal, kjer primanjkuje prostora.
Občina Trzin je podpisala sporazum o vzpostavitvi sistema javne izposoje e-koles v okviru RRA LUR in tako pridobila možnost postavitev postaj in priključitve v sistem. V Trzinu lahko v okviru tega postavite 4 postajališča, 45 priklopnih mest in 30 e-koles. Ali se boste odločili za priključitev v sistem?
Zelo veliko je odvisno od sofinanciranja ministrstva za infrastrukturo, ker brez tega ni osnovne možnosti, da gre Občina Trzin v tako drag projekt. Ocena investicije namreč znaša slabih 300 tisoč evrov. Sofinanciranje je sicer 80-odstotno, vendar nas potem čakajo še stroški vzdrževanja sistema, ki so precej visoki. Trenutno pripravljamo Občinsko celostno prometno strategijo, ki je pogoj za sofinanciranje tega projekta. Več bo jasno jeseni 2025. Čeprav je proračunska postavka pripravljena in bomo kandidirali za sredstva, bomo morali dobro premisliti, ali je Občina Trzin sposobna dolgoročno vzdrževati sistem. Če ga bomo vzpostavili, bo postajališče v vsakem delu Trzina, razmišljamo o lokacijah pri blokih, v Mlakah pri vhodu v naselje in pri Piramidi, vendar bo točna izbira mikrolokacij odvisna od električnih priključkov in drugih tehničnih pogojev.
V vašem Načrtu razvojnih programov 2025–2028 so LAS projekti Športno srce Trzina, Kulturni utrip Trzina in Plezalni center Trzin. Kaj vključujejo in ali se bodo izvedli ne glede na morebitno pridobitev evropskih sredstev?
Projekt Športno srce Trzina vključuje nabavo opreme za športna društva v novi dvorani. Kulturni utrip Trzina vključuje nabavo opreme po poplavah in delno prenovo zgornjih prostorov kulturnega doma, ki do zdaj še niso bili prenovljeni. Plezalni center v nekdanji garaži, ki je bila v preteklosti namenjena gasilskemu avtomobilu, bo namenjen balvanskemu plezanju z višinami do treh metrov in pol.
Vsi ti projekti so seveda odvisni od uspešnosti na razpisih LAS Za mesto in vas, kjer smo se v preteklosti, kot rečeno, že zelo izkazali. Letos je prijavljenih izredno veliko projektov, tako da bomo videli. Vsak projekt je nadgradnja za pogoje delovanja nevladnih organizacij v Trzinu in seveda upam, da bodo vsi uspešni. Predvidevam, da bo več jasno januarja, projekti pa bodo dokončno potrjeni spomladi 2025. V Trzinu bomo izvedli vse te projekte ne glede na uspešnost na razpisu LAS, le dinamika izvedbe se bo prilagodila razpoložljivosti financiranja oz. uspešnosti pri pridobivanju sredstev. Če bomo pri pridobivanju sredstev uspešni, se bodo nekateri projekti bistveno pospešili.
Voščilo občankam in občanom ob novem letu.
Vsem bralkam in bralcem Modrih novic želim mirne božične praznike ter veliko osebnega zadovoljstva, miru in sreče v novem letu 2025.