ponedeljek, 10 februarja, 2025
4.1 C
Kamnik
4.1 C
Kamnik
ponedeljek, 10 februarja, 2025
4.1 C
Kamnik
ponedeljek, 10 februarja, 2025
4.1 C
Kamnik
ponedeljek, 10 februarja, 2025
DomovPogovoriPeter Ložar: Država bo morala izpolniti obljube

Peter Ložar: Država bo morala izpolniti obljube

Kakšno je stanje v občini Trzin štiri mesece po poplavah? Kateri protipoplavni ukrepi se že izvajajo in kateri bi se še morali? Kateri projekti so zaznamovali letošnje leto in kakšni so načrti za 2024? Pogovarjali smo se z županom Trzina Petrom Ložarjem.


Leto, ki se končuje, si bomo zapomnili po uničujoči ujmi, ki je prizadela tudi Trzin; kakšno je stanje v vaši občini dobre štiri mesece po tem?

Nihče si ni predstavljal, da bomo ob 750-letnici prve omembe kraja, ki jo praznujemo letos in smo jo nameravali jeseni obeležiti s še nekaj prireditvami, doživeli kaj takega. Poletje je bilo zahtevno, a dobršen del škode zaradi poplav je že saniran. Rekordno hitro nam je uspelo sanirati prostore šole, tako da so otroci 1. septembra lahko nemoteno začeli s poukom, do 1. novembra je bila urejena tudi telovadnica. Starejši oddelek vrtca smo sanirali do 20. septembra, tako da so otroci lahko v ta oddelek prišli 1. oktobra. Precej hitro zdaj rešujemo tudi kletne prostore doma starejših občanov. Ta sanacija ne vpliva na redno delovanje doma, a morajo se prilagajati, saj prostore saniramo po etapah. Potekata tudi sanaciji dvorane Marjance Ručigaj in mladinskega centra. Zaradi pomanjkanja izvajalcev se sicer dela na obeh nekoliko zamikajo. Sanacije kulturnega doma in Jefačnikove domačije se bomo lotili proti koncu oz. v začetku prihodnjega leta. Trudimo se čim bolj optimalno razporejati sredstva, ki jih imamo na voljo. Pričakujemo, da bo celovita sanacija končana v sredini prihodnjega poletja.

Župani porečja Kamniške Bistrice ste vzpostavili tehnično pisarno, poleg tega ves čas opozarjate, da si želite več pristojnosti za poplavno urejanje, da bi sanacija, ki se je zdaj počasi začela, lahko bila hitrejša, da bi radi imeli kompetentne sogovornike na državni ravni … V čem vi osebno vidite problem v sodelovanju z državo, seveda predvsem upoštevaje sanacijo v občini Trzin. Kaj bi bilo lahko hitreje narejeno? Česa si želite?

Čeprav imamo občine zelo različne probleme in specifike, je vzpostavitev tehnične pisarne zelo dobrodošla, saj skupaj določamo prioritete. V Trzinu smo se sicer takoj sami lotili sanacije, ne računajoč na kakršnokoli pomoč, saj nikoli ne veš, ali bo ta res prišla ali ne. Pa vendar nam je nakazilo državnih sredstev na občinski račun dalo mirnost, da lahko saniramo vse. Dejstvo pa je, da v Trzinu v primerjavi z občinami, severno od nas, nismo imeli prizadete cestne in vodovodne infrastrukture, kanalizacijske pa nekaj manjšega. Pri nas so bili prizadeti predvsem zasebni in občinski objekti, poplavljenih jih je bilo več kot 300, kar je seveda popolnoma spremenilo tempo občinskega dela.

Občine smo lahko prizadetim občanom pomagale v omejenem obsegu; mislim, da so v Trzinu dobili celo največ, saj je pomoč znašala 900 evrov na poplavljen objekt. To je popolnoma občinska pomoč, ki smo jo zagotovili iz lastnih proračunskih sredstev. Govorimo o slabega četrt milijona, ki nam ga država ne bo povrnila.

Vem, da so nekateri občani že dobili tudi državno pomoč. Nekaj za začetek je, a pri tistih, ki so imeli poplavljena stanovanja, bo sanacija dolgotrajna in draga. Vse to seveda vpliva na stanje duha v občini, ampak kljub temu menim, da smo glavno krizo nekako prebrodili in se trudimo nadaljevati, upajoč, da česa takšnega ne bomo nikoli več doživeli. Prav tu pa vidim glavno vlogo države, da zagotovi dolgotrajno poplavno varnost. Če bosta zadrževalnika Tunjščica v Komendi in Doblič v Cerkljah na Gorenjskem, ki vplivata na vodotok Pšate, hitro zgrajena, potem bomo tudi v Trzinu veliko lažje delali in gledali naprej. Podnebne spremembe so tukaj in ne smemo si delati utvar, da se kaj takega ne more več ponoviti.

Ali sta ta dva zadrževalnika glavna protipoplavna ukrepa za občino Trzin?

Tako je, zadrževalnika v Komendi in Cerkljah sta glavna protipoplavna ukrepa, v Trzinu sami po sebi ne moremo narediti nič, niti zadrževalnikov na območju naše občine ni možno narediti. Struga Pšate pa je bila očiščena že pred ujmo, saj izvajamo lastne akcije.

Projektna dokumentacija za suhi zadrževalnik Tunjščica naj bi bili končana šele leta 2025, medtem ko se zadrževalnih Doblič šele umešča v prostor.

Suhi zadrževalnik Tunjščica je obljubljen do leta 2026. Za nas to pomeni nekaj let, ko bomo precej živčno gledali vremensko napoved. Smo pa v preteklosti v Trzinu že izvedli tiste ukrepe, ki so bili v naši moči. Ob neurju leta 2019 je poplavilo več deset objektov v Mlakah. Potok Snugovec je namreč v tistem delu prehajal iz korita naravne struge v cev, kar je predstavljalo ozko grlo. Z direkcijo za vode smo se dogovorili, poseg pa je v celoti financirala občina sama, da smo za štirikrat povečali prepuste na tem delu. To se nam je letos avgusta krepko obrestovalo, ker voda v Mlakah ni prestopila ali ogrožala hiš, čeprav je bila zelo visoka. Naredili smo izračune, ki so nam pokazali, da bi tudi tu poplavilo štiri ulice, če v preteklosti ne bi povečali teh prepustov.

Precej pomemben za poplavno varnost Trzina oz. Mlak je bil tudi projekt Marja, ki smo ga izvedli pred leti in s katerim smo ohranili naravne močvirne zadrževalnike, v katerih se voda akumulira in nas rešujejo pred poplavami. Mlake so trenutno, ne glede na ime, pravzaprav poplavno najbolj varen del Trzina.

Takoj po avgustovski ujmi je stekla intervencija, pred mesecem dni se je prešlo v sanacijsko fazo. Ali se v Trzinu morda pripravljajo tudi dolgoročni načrti, glede na to, da strokovnjaki opozarjajo, da tovrstni dogodki v prihodnosti ne bodo izjema, ampak prej pravilo?

V Trzinu smo na žalost popolnoma odvisni od ukrepov, ki se bodo izvedli gorvodno na Pšati. Naša edina želja je, da se postopki v zvezi z zadrževalniki pospešijo. Pravzaprav ne gre samo za Trzince, ampak za približno 15 tisoč prebivalcev iz Komende, Most, Mengša, Loke in Depale vasi. Država bo morala izpolniti obljube in poskrbeti za protipoplavno varnost. Pričakujemo, da se bodo vsi postopki v zvezi z zadrževalnikom pospešeno nadaljevali. Druge rešitve na žalost ni.

Kateri projekti so sicer še zaznamovali letošnje leto v občini?

Letos smo bili v Trzinu v večini osredotočeni na gradnjo večnamenske dvorane, potekala je tudi prenova vodovoda in kanalizacije na Ulici pod gozdom, veliko energije smo usmerili v vzpostavitev zdravstvenih ordinacij v Trzinu, ki jih bomo uredili v Centru Ivana Hribarja v prostorih, ki smo jih odkupili letos spomladi.

Mislim, da je razumljivo, da smo s tema dvema projektoma – gradnjo večnamenske športne dvorane, ki bo stala 5,3 milijona evrov brez davka, in nakupom prostorov za nove zdravstvene ambulante, vrednim 700 tisoč evrov, še enkrat toliko bomo namenili ureditvi in opremi – že nad zgornjo mejo našega proračuna, ki je letno približno 4 milijone evrov. Ravno zaradi tega smo že pred avgustovsko ujmo nekoliko zategnili pasove, potem so prišle še poplave in stroški sanacije, tako da smo morali temeljito preučiti, kako bomo finančno zmogli. A zaenkrat je naše poslovanje stabilno, naša proračuna za prihodnji dve leti sta uravnotežena in ne bomo potrebovali nobenega zadolževanja, kar je tudi naš dolgoročni cilj. Do leta 2026 bomo lažje zadihali, takrat pa se bodo zopet odprli tudi evropski projekti, tako da bomo lahko nadaljevali s tempom, ki smo ga imeli v preteklih letih.

Omenjate, da boste v Centru Ivana Hribarja uredili zdravstvene ambulante. Ali nam lahko poveste več?

Trenutno pridobivamo vso dokumentacijo, kar je dolgotrajen postopek, tako da predvidevamo, da bodo zdravstvene ordinacije, ki bodo velika pridobitev za Trzin, zaživele jeseni prihodnje leto. V njih bo delovala nova družinska zdravnica, poleg te, ki jo v Trzinu že imamo, hkrati pa še dve referenčni sestri, pediater, zobozdravnik in manjši laboratorij za odvzem biološkega materiala, ki se bo pošiljal na preiskave v domžalski zdravstveni dom. Otroški zobozdravnik zaenkrat ostaja v osnovni šoli, saj je logično, da je tako najbolj optimalno. Po vzpostavitvi teh programov bomo videli, ali se bo pojavila še kakšna možnost za nadgradnjo, vse skupaj pa bo odvisno tudi od razpletanja reševanja prostorske stiske zdravstvenega doma v Domžalah.

Kot omenjate, je Trzin kot občina soustanoviteljica vključen tudi v projekt reševanja prostorske stiske zdravstvenega doma Domžale, ki se zaradi nesoglasij v domžalskem občinskem svetu zapleta oz. se odločitev prelaga. H kateri rešitvi (prizidek k obstoječemu zdravstvenemu domu ali novogradnja na novi lokaciji) se nagibate vi osebno in zakaj?

Ko smo se pred leti začeli pogovarjati o širitvi domžalskega zdravstvenega doma, se še niso kazale potrebe po novi lokaciji, hkrati je bilo to takrat tudi cenovno precej problematično, zato je bilo vsa leta govora o prizidku. A treba je poudariti, da se je obseg dejavnosti zdravstvenega doma Domžale v zadnjih letih močno razširil. To je zasluga proaktivnega vodstva, ki je uspelo pridobiti ogromno novih programov. Zato je v današnji situaciji odločitev o gradnji prizidka vprašljiva. Ker že zdaj vemo, da v prizidku ne bo dovolj prostora za vse programe, smo začeli razmišljati o novi lokaciji, vendar se je nakup zemljišča, namenjenega novogradnji, zaustavil na domžalskem občinskem svetu. Tako smo se županja Lukovice in župani Trzina, Mengša ter Moravč odločili, naj najprej v Domžalah razjasnijo, kaj sploh želijo imeti, šele potem se vključimo mi, kajti situacija, da ostale občine soustanoviteljice na občinskem svetu potrjujemo investicijski program, medtem ko ga na Občini Domžale, ki je glavni nosilec projekta, občinski svetniki zavrnejo, je nenavadna.

Po mojem mnenju je, upoštevaje vse spremembe – povečanje števila programov, povečanje zaposlenih, rast števila prebivalcev v občinah ustanoviteljicah – najboljša rešitev novogradnja zdravstvenega doma. Če do te rešitve ne bo prišlo, pa nam ne bo preostalo drugega, kot da se odločimo za gradnjo prizidka, čeprav že zdaj vemo, da bodo morali biti določeni programi, ki jih izvaja domžalski zdravstveni dom, zaradi tega v najemu na dislociranih enotah.

Kdaj načrtujete odprtje nove športne dvorane? Ali vam je morebiti uspelo pridobiti kakšno sofinanciranje?

V terminskem planu je konec del načrtovan za 1. april 2024, vendar se že sedaj zavedamo, da se nam bodo dela zaradi zamude po poplavah najbrž zamaknila, tako da predvidevamo, da bodo končana v sredini maja. Sledilo bo pridobivanje uporabnega dovoljenja, tako da bo dvorana v uporabo predana najbrž septembra.

V začetku novembra smo se razveselili odločbe Eko sklada za sofinanciranje v višini slabih 1,2 milijona evrov; tudi zaradi tega je naš proračun, kot sem omenil že prej, uravnotežen.

Kateri projekti so načrtovani v 2024?

Nadaljujemo z obnovo vodovoda in kanalizacije, sicer z nekoliko počasnejšim tempom kot v preteklih letih, saj so omrežninska sredstva, ki jih dobimo, tj. približno 13 evrov na gospodinjstvo mesečno, manj vredna, kot so bila pred letom ali dvema. V starem Trzinu je infrastruktura v večini že zamenjana, v Mlakah smo na dveh tretjinah, čakajo nas zelo kompleksni projekti, kot je Kidričeva ulica, kjer je strnjeno naselje vrstnih hiš. Upam, da to uredimo v prihodnjih letih. Želja je tudi, da uredimo infrastrukturo od cerkve do mostu na ulici Za hribom, predvsem zaradi odvodnjavanja. Upam, da bomo tu v prihodnjem letu že zaključili odkup zemljišč, morda tudi že začeli delati. Ta obnova se ne bo financirala iz omrežninskih sredstev, a je zelo pomembno, da se je prej ko slej lotimo.

V letu 2024 naj bi LAS Za mesto in vas objavil nov javni poziv za izbor projektov, ki se bodo sofinancirali iz evropskih skladov. V Trzinu ste v preteklosti bili zelo uspešni s prijavami projektov in črpanjem teh evropskih sredstev. Imate že pripravljen kakšen projekt oz. že zbirate ideje za projekte?

Ko bo objavljen razpis, bomo društva pozvali k sodelovanju. Eden od prvih projektov, ki ga bomo prijavili, bo zagotovo plezalni center. Upam, da nam uspe prijaviti tudi kakšen projekt z mladinskim centrom, nadaljevali bomo v povezavi z odstranjevanjem invazivnih rastlin, morda bo tudi kakšen turistični projekt, poleg tega pa bomo pozorni, ali bo kaj primernega za zaščito mokrišč.

V kakšni kondiciji torej občina Trzin vstopa v novo leto?

Če se spomnim, kakšno je bilo stanje v sredini letošnjega leta, se mi v tem trenutku zdi, da v novo leto vstopamo fantastično. Glede na vse, kar se je zgodilo, si nisem predstavljal, da bo stanje že proti koncu leta tako stabilno in bo tudi že toliko škode sanirane. Zaradi tega z optimizmom zremo v prihodnje leto. Ob tem seveda upamo, da nas ne bodo več doletele katastrofalne ujme. Zato se nadejamo, da se čim prej uredi zaščita pred poplavami, da bomo varni in mirno spali. Upam, da bo država izpolnila obljube.

Voščilo občankam in občanom ob novem letu.

Po vseh letošnjih pretresih na našem območju, želim vsem občankam in občanom občine Trzin ter vsem bralkam in bralcem Modrih novic lepe in mirne praznike v krogu družine in prijateljev, ter uspešno, zadovoljno in pa predvsem zdravo novo leto 2024.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
mist
4.1 ° C
4.8 °
3.8 °
92 %
0kmh
100 %
pon
4 °
tor
3 °
sre
3 °
čet
9 °
pet
5 °

SLEDITE NAM NA