»Čar je, ko združiš tradicijo, kreativnost in učinkovitost – v trenutku, ko sestavine oživijo na krožniku ter povežejo zgodbo z okusom. Čar je tudi v iskrenosti – takrat ljudje zajokajo, ker ne gre le za hrano, temveč za doživetje.« Tako razmišlja Michaela (Miša) Koplova, zmagovalka 11. sezone MasterChefa, ki je kratek čas živela v Domžalah, ter na tekmovanju gledalce in sodnike prepričala s svojo samozavestjo in nenavadnimi kombinacijami okusov.
Ko je postala zmagovalka 11. sezone MasterChefa Slovenija, so jo preplavili valovi sreče, olajšanja in hvaležnosti. »Pol leta napetega kuhanja in osebnostne rasti se je končno poklopilo. Danes, ko je minilo nekaj časa, me še vedno preplavita adrenalin in rahla nostalgija – velik, ljubeč trenutek, ki sem ga globoko v srcu že prebavila, a ohranila kot dragoceni spomin,« pove z iskrenostjo, ki jo je krasila že pred kamerami.
V oddaji je Miša velikokrat presenetila z zanimivimi kombinacijami, ki jih je poimenovala kar Mišini twisti. »Moji kulinarični twisti, kot je jelenov tatar s čokoladno – jurčkovim želejem, izhajajo iz mešanice mojega strastnega raziskovanja okusov in igračkanja s kontrasti – slano, slajše, dimljen okus, rahlo pikanten. Združujem dediščino in moderno ustvarjalnost. Rada imam izzive,« pove o svojem navdihu. Med izzivi ji je bil najljubši tisti, kjer je morala s kulinariko poustvariti sliko Ivane Kobilca. Ustvarila je razgiban tris okusov: hobotnico s chorizom in koromačem, pokrovačin galantin ter kumarično granito s čilijem.
Finale kot kulinarična zgodba
V finalu je morala pripraviti deset hodov. »Kuhanje desetih hodov res preizkusi tvojo koncentracijo in vzdržljivost, a me je gnala strast. Vsak krožnik je bil novo poglavje zgodbe, ki sem jo želela povedati,« pove.
O mirni glavi in sodniških očitkih
Največjo lekcijo, ki jo je pridobila med tekmovanjem, povzema v dveh besedah: psihična stabilnost. »Naučila sem se ohraniti mirno glavo, se umakniti v svoj mehurček in odgnati vse negativne vplive,« pravi. Na družbenih omrežjih pa so se pojavili tudi očitki o favoriziranju. Koplova na to odgovarja: »Če sem kdaj delovala bolj samozavestno ali drzno povezovala okuse, to ni favoritizem. To je moj stil. In če je koga zmotil – razumem. A zmagala sem pošteno in s ponosom.«
Kuharja oblikujejo izkušnje
Njena življenjska pot je prav tako razgibana kot njene jedi. Odraščala je na Češkem, nekaj let je živela v Domžalah, študirala pa je na Dunaju.
Kako so tradicije različnih dežel vplivale nanjo? »Vsak kraj mi je dal preciznost in nekakšen poslovni aspekt gastronomije.« Naučila se je kuhati pri babici na Češkem. Najbolj so ji v spominu ostali golaž, pohane jedi, težke omake in knedli – sence babičine gostilne. V Sloveniji je kuhala z očimom. Tu ji je najbolj všeč morski pridih jedem in domače jedi na žlico. Njene najljubše sestavine so tartufi, jurčki, hobotnica, divjačina.
Kuhanje kot posel in poslanstvo
Že med oddajo je Miša jasno povedala, da jo zanimata svetovanje in poslovna optimizacija v gastronomiji.
»MasterChef mi je dal prepoznavnost in samozavest, a sem že prej razumela kulinariko tudi s poslovne strani. To znanje sem pridobila med študijem menedžmenta v hotelirstvu in gostinstvu na Dunaju, kjer sem spoznala vrhunsko kulinariko. Moja ideja svetovanja temelji na iskanju ravnotežja med kreativnostjo in dobičkonosnostjo. Restavracijam bi svetovala, naj gradijo na avtentični zgodbi, lokalnih sestavinah ter učinkovitih delovnih procesih. Pomembno je, da vsak krožnik ne nosi le okusov, ampak tudi ekonomske logike: kako zmanjšati odpad, optimizirati jedilnik, pametno načrtovati zaloge ter cenovno primerno uvrstiti jedi. Prihodnost vidim v povezovanju kuhinjske ustvarjalnosti s poslovno trajnostjo – le tako lahko restavracija dolgoročno uspeva in se razvija,« poudarja in doda, da jo zanima biti ‘business in privat chef’.
In kdaj je nazadnje jokala zaradi hrane?
»Pred kratkim v Kotorju. Hobotnica. Noro. Hrana ni le okus – je čustvo, doživetje. In včasih tudi solza.«
