Velika planina je čudovita v vseh letnih časih, a spomladi še posebej zažari – takrat jo prekrije preproga žafranov, ki simbolično naznani prebujanje narave. Čas cvetenja teh nežnih vijoličnih cvetov se iz leta v leto razlikuje, saj je močno odvisen od vremenskih razmer. Obdobje cvetenja običajno traja od konca marca do konca aprila. Letos so prvi žafrani zacveteli na Mali in Gojški planini v začetku aprila, na Veliki planini pa nekaj dni kasneje. Trenutno so žafrani še vedno v polnem razcvetu, predvsem na višjih predelih, in jih bo po napovedih mogoče občudovati še ta konec tedna ter ves prihodnji teden.
Nežni odtenki vijolične vsako leto privabijo množico obiskovalcev. »Na ogled žafranov prihajam že peto leto zapored. Spomnim se, da so pred dvema letoma cveteli šele konec aprila, lani pa precej prej. Navdušena sem nad njihovo lepoto. Ker sem imela operacijo kolena, mi je še posebej všeč, da se lahko na planino povzpnem z nihalko in sedežnico,« je povedala upokojenka iz Škofje Loke.
Največ obiskovalcev planino obišče ob sončnih koncih tedna, zato je priporočljivo, da izlet načrtujete med tednom ali v zgodnjih jutranjih urah. Tako se izognete gneči, hkrati pa prispevate k ohranjanju naravnega ravnovesja in zaščiti žafranov za prihodnje generacije.
»Ocenjujemo, da je prejšnji teden Veliko planino obiskalo okoli 6000 ljudi. Sončno vreme in razcvet žafranov sta ustvarila popolne pogoje za pomladni izlet. Veseli nas, da se toliko ljudi odloča za obisk te edinstvene gorske pokrajine, še posebej v času, ko narava kar vabi s svojo lepoto. Pomembno nam je, da se obiskovalci počutijo varno, dobrodošlo in da hkrati skupaj varujemo to dragoceno naravno okolje,« so sporočili s podjetja Velika planina.
Ob večjem številu obiskovalcev se ekipe na Veliki planini okrepijo na vseh področjih. Nihalka in sedežnica vozita po potrebi – pogosto tudi pogosteje kot enkrat na uro – in na terenu je prisotnega več osebja, ki skrbi za varnost in urejenost.
Parkirišča Rakove Ravni, Ušivec in Mačkin kot so ob lepih koncih tedna pogosto polna že v dopoldanskem času. Zaradi pomanjkanja prostora prihaja do vse več primerov divjega parkiranja, kar dodatno obremenjuje občutljivo gorsko naravo. »Na Veliki planini je res lepo, a nas moti, da so avtomobili parkirani kar ob cesti,« so povedali študentje iz Komende, ki so se na planino podali na fotografski izlet.
Velika planina se vse bolj zaveda pomena varovanja narave. Zato so letos postavili posebne opozorilne table, s katerimi želijo na prijazen način spodbuditi odgovorno ravnanje obiskovalcev. »Naš cilj ni zgolj opozarjanje, temveč predvsem ozaveščanje – da se vsak, ki vstopi v to čudovito naravno okolje, zaveda svoje odgovornosti. Zavedamo se, da tisti, ki naravo spoštujejo, to počnejo spontano in z občutkom. Žal pa opažamo, da včasih niti najbolj opazna tabla ne zaleže. Kljub temu verjamemo, da lahko z zgledom, pozitivno komunikacijo in skupnimi prizadevanji dolgoročno vplivamo na vedenje vseh obiskovalcev,« so poudarili v podjetju, ki upravlja z nihalko in sedežnico.
Ob številnih pozitivnih učinkih obiskov narave velja poudariti, da hoja izven označenih poti in poškodovanje rastlin lahko dolgoročno vplivata na število žafranov, ki se iz leta v leto spreminja.
Velika planina sicer ponuja obilo možnosti za sprehode in daljše pohode. Najvišji vrh Gradišče (1666 m) je tik ob zgornji postaji sedežnice. Med najbolj priljubljenimi so sprehodi do Pastirskega naselja, kapelice Marije Snežne in naprej do Turističnega naselja in Zelenega roba. Zanimive poti vodijo tudi do koč na Mali in Gojški planini ter na planini Dovja raven. Za bolj izkušene pohodnike je zanimiva pot na planino Konjšico in naprej na Konja. Najbolj vztrajni pa se na Veliko planino podajo peš – kar iz Stahovice.
