Literarni večer s predstavitvijo dveh knjig Ivana Sivca, ki je decembra potekal v Mengšu, je v marsičem presegel okvire zgolj kulturnega. Poleg literarnega prizvoka je namreč premogel številne elemente zgodovinskega, etnološkega, mestoma tudi političnega.
Eden najbolj branih slovenskih avtorjev Ivan Sivec je zbranim tokrat podrobneje predstavil dve čudoviti deli – Brezdomca, kjer pripoveduje zgodbo slovitega literata in zgodovinarja, Mengšana Janeza Trdine, ter Prešernovo prvo ljubezen, slikanico, namenoma ustvarjeno tako, da pritegne tako mlajše kot tudi tiste bolj izkušene bralce. Dogodek je potekal v Župnijskem domu Mengeš, pripravil ga je mengeški župnik Marko Košir, za glasbeno vzdušje pa sta z nebeškim zvenom citer poskrbeli sestri Neli in Karmen Zidar Kos.
Sivčevi večeri so vselej prepleteni z zgodovinskimi dejstvi, etnološkimi doprinosi, humornimi vložki in strokovnimi izseki in kot takšni preprosto ne morejo dolgočasiti. Ustvarja vzdušje, ki mu ni para. Ljudje mu radi prisluhnejo, ker ne le, da ve, o čem govori, marveč zna s svojo karizmo ter strastjo do pisane (in brane) besede vselej poskrbeti za sproščeno in prijetno okolje, v katerem kultura resnično zaživi. Ni pomembno, ali je govora o Brezdomcu, kjer s svojim pretanjenim čutom za pisanje in neomajno voljo do raziskovanja predstavi številne podrobnosti o pisateljevem življenju, za katere večina najbrž še ni niti slišala, ali pa o Prešernovi prvi ljubezni, kjer se na slikovito igriv način, pri katerem mu je pomagala vnukinja Maša, poigrava z izseki iz življenja velikega pesnika.
Avtor je uspel edinstven način povezati oba velika Slovenca, Trdino in Prešerna, ki sta sicer predstavljena v ločenih delih, a vendar se Doktor fig pojavi tudi v Brezdomcu, kjer je med drugim popisano tudi njuno srečanje. Trdina je namreč poznal vse Prešernove pesmi, kar je dokazal tudi samemu pesniku, ko mu je ob srečanju zrecirital enega njegovih sonetov. Mengšan je pesnika dežele Kranjske oboževal, spremljal je njegovo življenje, šel je celo tako daleč, da se je z Reke peš odpravil proti Novemu mestu, kjer je tedaj s svojim možem, Dolenjskim Napoleonom, kot so mu pravili, živela Prešernova velika ljubezen, Primičeva Julija. Ker je bil Trdina predan Prešernovi poeziji, si je srčno želel spoznati tudi njegovo veliko muzo, ki pa ga je, ko jo je pričakal na poti v cerkev, tam ob novomeškem kandijskem mostu, hudo razočarala. Seveda ni upošteval okoliščin, denimo dejstva, da je preživela pet porodov, videl je le hudo uvel in zgaran obraz, ki nikakor ni sovpadal z njegovo zamišljeno podobo velike ljubezni oboževanega Prešerna.
Barbara Kopač
