sobota, 8 februarja, 2025
-3 C
Kamnik
-3 C
Kamnik
sobota, 8 februarja, 2025
-3 C
Kamnik
sobota, 8 februarja, 2025
-3 C
Kamnik
sobota, 8 februarja, 2025
DomovAktualnoKako oživiti reko?

Kako oživiti reko?

Zavod REVIVO je v četrtek organiziral filmski večer, ki je bil le en izmed dogodkov, ki jih v društvu pripravljajo ob desetletnici. Prvi film je bil posvečen projektu Ovire na reki Reki, za katerega so dobili nagrado Nature 2000 za ljubiteljsko znanost. Cilji projekta so bili zbrati podatke o najbolj poškodovanih in za odstranitev primernih pregradah, o njihovem vplivu na rečne ekosisteme in dvigniti zavedanje o pomenu prostotekočih rek za ljudi.  


Ovire (pregrade) na rekah, ki jih je v Evropi že več kot milijon, uničijo tok reke in s tem habitate za rastline in živali. Evropska unija je sprejela sklep, da v naslednjih desetih letih s pomočjo podiranja ograd ponovno osvobodimo 25000 kilometrov rek; tudi izkušnje kažejo, da je odstranitev ovir bolj upravičena od njihove obnove.

 Odstranjevanje ovir na rekah pa je bila glavna tema filma večera Dambusters oziroma Izganjalci jezov.  V navdihujočem dokumentarnem filmu biologinja Pao Fernández Garrido s pomočjo potovanja skozi pet evropskih držav (Francija, Španija, Litva, Estonija, Finska) odkriva, kako so posamezniki s pomočjo širše skupnosti pripomogli k rušitvi pregrad na rekah v svojih domačih okolij. S temi akcijami so rekam dali pot, da so oživele in poskrbele za novo življenje ob njihovih strugah. Osvobojene reke so navdušile tudi lokalne prebivalce, ki so lahko prosto dostopali do vode. O odstranjevanju rečnih odsluženih jezov in pregrad se v Sloveniji govori malo, a o prihodnosti slovenskih rek se je potrebno pogovoriti, saj imamo na vsak dober kilometer oviro, ki uničuje rečne ekosisteme in zdravo rečno strukturo. Rečne ovire so odstranili že v več kot tridesetih evropskih državah.

Po ogledu filma sta se preko aplikacije ZOOM javili Laura Wildman, ki je podrla že več kot sto jezov in skrbi za renaturacijo rek pri ameriški organizaciji Save the sound ter Pao Fernandez Garrida, biologinja iz World fish migration fundation, ki je bila tudi glavna pripovedovalka v filmu, ki pravi, da se moramo naučiti gledati na reke drugače in da več jezov ne da drugačnih rezultatov, kar pomeni, da se moramo učiti iz napak.  

Sledil je pogovor o prihodnosti slovenskih rek z direktorico Inštituta Revivo dr. Polono Pengal in z Rokom Rozmanom iz Leeway nevladne organizacije.

»Pri nas je zadržek, ker nimamo izkušenj. Gradbinki nam govorijo, da potrebujemo jezove, a vsi ti primeri iz tujine nam kažejo, da mogoče obstaja še drugi način. Mogoče moramo samo poskusiti in bomo videli. Začeti moramo razmišljati drugače, kar pa je težko. S serijo jezov, ki je tudi na Kamniški Bistrici, se zniža podtalnica, spremeni se mikroklima. Nismo naredili ene napake, ampak več,» je povedala Polona Pengal. O tem, da nismo narod, ki bi ljubil reke, ampak da imamo raje hribe, je spregovoril Rozman: »V Sloveniji bi bilo najlažje porušiti Cajhnov jez na sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke, s tem bi povezali reki in reka bi bila prostotekoča od jezu v Soteski do Kranja, kar bi zelo ustrezalo sulcu.« Imamo pa tudi uspešno zgodbo. V prejšnjem stoletju je bil planiran jez pri Kobaridu, ki so ga preprečili študentje iz Kluba tolminskih študentov.

V Zavodu Revivu si želijo v naslednjih letih bolj posvetiti Kamniški Bistrici, saj verjamejo, da je to druga Soča.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
few clouds
-3 ° C
-2.4 °
-3.1 °
93 %
0.5kmh
20 %
sob
5 °
ned
4 °
pon
5 °
tor
6 °
sre
0 °

SLEDITE NAM NA