V središču Kamnika stoji hiša, ki ni le ena izmed najstarejših v mestu, stara je kar 650 let, morda še več, temveč se v njej že več kot 300 let izvajata svečarstvo in medičarstvo. Danes že enajsta generacija živi in nadaljuje tradicijo hiše, v kateri je pomemben pečat pustil tudi arhitekt Jože Plečnik, ki je prijateljeval z njenim lastnikom Jankom Steletom. Zapuščino svojih prednikov danes ohranja Jankov vnuk Janez Stele. »Želja mojega starega očeta je bila, da hiša ostane odprta in živi,« pove Stele med razkritjem številnih idej in načrtov, ki jih v Hiši Stele razvijajo za ohranjanje in popularizacijo bogate kulturne zapuščine svečarstva in medičarstva. V prvi fazi se bodo posvetili delavnicam izdelave sveč, risanja na sveče po narisanih predlogih arhitekta Jožeta Plečnika, peki kruha v črni kuhinji in oblikovanja z lectom, v prihodnje pa želijo svoje dejavnosti še razširiti in tako obogatiti turistično ponudbo Kamnika.
Bogata zgodovina Steletove hiše, ki jo domačini v Kamniku poznajo tudi kot Lectarjevo, danes predstavlja edinstveno kulturno dediščino. V njej je najstarejša ohranjena črna kuhinja v Kamniku, ki izvira iz 14. stoletja in je ena redkih še delujočih tovrstnih kuhinj v Sloveniji. »Občasno jo še vedno uporabljamo, denimo za peko kruha ob praznikih, kot sta velika noč ali božič. Tradicijo črne kuhinje bi radi ponovno obudili, in sicer z delavnicami za šole, na katerih bi učenci sami zamesili kruh in ga nato tudi spekli,« razlaga Stele in pojasni, zakaj je kuhinja črna, medtem ko razkaže še druge zanimivosti v hiši: najstarejši, obokan del hiše, lesen strop, star 400 let, krušno peč, luknjo v stropu, skozi katero se je topel zrak iz kuhinje dvigal v zgornje, spalne prostore itd.
V spodnjem delu hiše je na ogled muzej svečarstva, ki se je poleg medičarstva – tako pričajo pisni dokumenti – v hiši izvajalo že od leta 1701. Ti dve obrti sta šli nekoč z roko v roki, saj se je za obe potrebovalo čebele: njihov vosek za sveče in med za lectova srca oz. medeno pecivo. »Svečarstvo je v naši hiši v določenih obdobjih skoraj zamrlo, potem pa spet zaživelo. Zdaj je bolj živo svečarstvo, lectarstva je trenutno manj, zato bi radi to tradicijo ponovno oživili,« pravi Stele, ko prikazuje, kako so nekoč izdelovali sveče in kakšne pripomočke oz. orodja so uporabljali. »Izdelava sveč je bila dolgotrajen postopek, zato so bile sveče drage. Največ sveč se je izdelalo za cerkvene potrebe,« razlaga Stele, ki tudi sam kot direktor podjetja Pax Svečarna Stele nadaljuje obrt, ki mu je bila položena v zibko.
V zgornjem nadstropju Hiše Stele spominska soba osvetljuje prijateljevanje Janka Steleta in Jožeta Plečnika. Slavni arhitekt je pomembno vplival tudi na izdelavo sveč, saj je njegova ideja za voščene odlitke, pritrjene na sveče. Predlagal je, naj v lesene modele, ki so jih Steletovi nekoč uporabljali za medene kruhke, takrat pa že desetletja niso bili več v uporabi, vlijejo vosek in naredijo odlitek. »Upoštevali smo njegov nasvet in tako so nastale prve Plečnikove sveče. Plečnik je poleg tega narisal tudi nekaj predlogov, kako bi sveče lahko okrasili z risbami. V spominski sobi so razstavljene risbe, ki so originalne Plečnikove ročne skice. Tem svečam danes pravimo Plečnikove risane sveče,« pojasni Stele in pove še zgodbo, da si je stari oče zaželel novo dnevno sobo, za katero mu je potem mojster Plečnik narisal načrte. Pohištvo je po njegovih načrtih izdelal takrat priznani kamniški mizar Koncilja in je zdaj na ogled v Hiši Stele.
Zgodbo, ki priča o življenju v Lectarjevi hiši, zaokroži muzejska soba z veliko zanimivimi oblačili, glasbili in ostalimi predmeti, ki so jih prebivalci hiše v vseh stoletjih življenja v njej, vestno shranjevali in predajali iz roda v rod.
Z delavnicami želijo ohraniti in popularizirati bogato tradicijo
Bogata dediščina Lectarjeve hiše je širši javnosti premalo znana, zato si družina Stele zelo prizadeva za njeno ohranjanje, predvsem pa popularizacijo. Čeprav je dolgoročni cilj, da Hiša Stele nekoč privabi tudi tuje goste, se sprva želijo osredotočiti na domačine, predvsem na šolske skupine. Zasnovali so edinstvene delavnice, od izdelave sveč in risanja na sveče po narisanih predlogih arhitekta Jožeta Plečnika do peke kruha v črni kuhinji in oblikovanja z lectom. »To je dediščina, ki jo želimo deliti. Zelo je pomembno, da se vse to znanje ročnih spretnosti ohranja in prenaša naprej. Želimo si, da pri nas vsakdo najde stik s tradicijo,« ob tem poudarja Diana Oman, vodja Hiše Stele, in pove, da trenutno urejajo dva prostora, kjer bodo v prihodnje potekale delavnice. Ureditev manjše delavnice, ki sprejme do 30 ljudi, se zaključuje, medtem ko bo večja zaživela v roku enega leta. Oba prostora bosta v poklon bogati tradiciji ohranila videz nekdanjih obrtniških delavnic.
Trud ekipe Hiše Stele je prepoznala tudi Občina Kamnik. »Zelo sem vesela, da ohranjate bogato kulturno dediščino. Želim si, da se tradicija tudi širi – predvsem med mladimi,« je dejala kamniška podžupanja Romana Učakar in jim obljubila podporo v njihovih prizadevanjih za širjenje dragocenega znanja med mladimi.
