sobota, 13 aprila, 2024
9.9 C
Kamnik
9.9 C
Kamnik
sobota, 13 aprila, 2024
9.9 C
Kamnik
sobota, 13 aprila, 2024
9.9 C
Kamnik
sobota, 13 aprila, 2024
DomovAktualnoDivji zahod slovenskega trga dela v stripu

Divji zahod slovenskega trga dela v stripu

Vesna, Alija, Mario, Vera, Mirjana, Husejn, Dejan, Mustafa … so liki, ki nastopajo v knjigi stripov Nevidna življenja. Avtor, Kamničan Ivan Mitrevski je zbral ter brutalno iskreno zapisal in narisal zgodbe izkoriščanih delavcev, ki svojo pravico iščejo s pomočjo Delavske svetovalnice. »Ta strip je namenjen vsem, ki so se znašli na divjem zahodu slovenskega trga delovne sile. Upam, da prinese uvid, da delavci za tako situacijo niso krivi in odgovorni sami, ampak je to del širšega družbenega problema,« poudarja Ivan.


Delavska svetovalnica je društvo, ki delavcem pomaga skozi določene delovnopravne in administrativne ovire. Na kratko, končna postaja za izkoriščane delavce, ki ne vedo več, na koga se obrniti po pomoč pri iskanju pravice oz. odpravljanju krivic, ki so se jim zgodile pri delu. Ivan je skupaj z Goranom Lukićem, svetovalcem Delavske svetovalnice, redna svetovanja vzpostavil tudi v Kamniku. »Majhna mesta, posebej majhna mesta okoli Ljubljane, so še posebej ranljiva za kršitve delavskih pravic, korupcijo in ostale lumparije vseh vrst. Ker so umaknjena od oči javnosti, so idealen kraj za kršenje delovne zakonodaje,« razlaga Ivan, ki je pri svetovanju sodeloval tudi sam in tako slišal ogromno zgodb. Nekatere od njih je v preteklosti občutil tudi na lastni koži. »Tudi sam prihajam iz delavske družine in me prizadene, ko ljudje zbolevajo zaradi slabih razmer v službi in zaradi tega ostanejo brez plač ter dohodka. Vse te zgodbe poznam tudi iz svojega dela, saj sem dolgoletni prekarni delavec. V delovnih razmerjih, ki niso bila redna zaposlitev, sem delal marsikaj. Ko sem zaključil s študijem, je bila zaposlitev privilegij, dostopen ljudem z zvezami, vsem ostalim nam je ostalo delo preko študentskih napotnic, avtorskih in podjemnih pogodb,« razlaga Ivan. Delavska svetovalnica je morala v Kamniku zaradi kadrovske podhranjenosti prekiniti s svojim delom, še vedno pa se lahko obrnete na njihovo ljubljansko pisarno na Dalmatinovi 4. Tudi Ivan se je odpravil tja in Goranu dejal, da bi rad zbral zgodbe vseh teh ljudi za strip. Zdelo se mu je pomembno, da se zgodbe prekarnega delavstva povedo – glasno, jasno, strnjeno, začinjeno s humorjem. »Velja. Usedi se v kot in poslušaj,« mu je naročil Goran.

Odprta vrata do problemov delavskega razreda

Da je zapisal zgodbo t.i. nevidnih delavcev, je postal neviden še sam, dan za dnem je opazoval ter poslušal zgodbe v Delavski svetovalnici in jih v štirih mesecih nabral dovolj za strip. »Imel sem izjemno priložnost, saj sem imel odprta vrata do problemov delavstva, ki jih ponavadi ne spoznamo. V štirih mesecih so se zgodbe začele ponavljati, kar je bil jasen znak, da niso posledica osebnih kapric, temveč sistema. V tem času sem nabral dovolj znanja in ozadja o tematiki, da sem lahko začel z risanjem stripa,« pove Ivan.

Ivan Mitrevski

Nastala je zbirka stripov Nevidna življenja, ki prinaša vpogled v življenjske zgodbe delavcev. Večinoma se stripi osredotočajo na njihovo delo, razmere, v katerih delajo, in kršenje pravic, ki se jim dogaja na dnevni ravni, ponekod pa ga je pero zaneslo tudi v zasebni pol. »Delavci ne delajo šest dni v tednu po 10 ur ali več, da bodo živeli v luksuzu, temveč se večinoma žrtvujejo, da bi zagotovili lepše in boljše življenje svojim otrokom,« pove Ivan, ki je, sicer v manjši meri, v strip vključil tudi delo in življenje svetovalcev, ki so mu odprli vrata v svet zatiranega delavstva. »Nihče, ki bi nekaj dni posedel v delavski svetovalnici, ne bi ostal ravnodušen do vseh teh kršitev, količine in obsega, nasilja, revščine … Ko vidiš, da so na koncu najbolj kaznovani ljudje, ki so najbolj prizadevni in delovni! Zagotovo sem si želel povedati njihovo zgodbo. In jo bom povedal še tisočkrat, če bo treba,« poudarja Ivan. Posamezni strip na eni ali dveh straneh pripoveduje zgodbo, ki deluje sama po sebi, hkrati pa tvori smiselno celoto. Nagajive drobtinice (rakija, govoreči tiskalnik, taksist Mario itn.), ko jih opazite, pa so pika na i odlične zbirke stripov.

Avtorji zgodb so pravzaprav delavci

Stripi pripovedujejo težke zgodbe, a so podane lahkotno, pogosto s kančkom iskrivega humorja. Le nasmeh je bolj grenak. »Delavke in delavci so pogosto tako dobro povedali zgodbo, ki je bila že dodelana do konca, da sem jo moral le še narisati,« pove Ivan in doda, da je enako tudi s humornimi vložki, »humor pripada zatiranim in ponižanim. Delavci, ki prihajajo v Delavsko svetovalnico, imajo ogromno humorja, kar je po eni strani obrambni mehanizem, po drugi pa priča o neverjetni življenjski moči, ki jo imajo. Nisem želel ustvariti jokavih, žalostnih likov, ker to niso. Naredil sem jih take, kot so … Ljudje, ki živijo svoja življenja in s svojim pogumom ter humorjem želijo ustvariti kar največ. Torej humor v stripih ni moj, ampak sem ga le pobral pripovedovalcem.«

Imena v knjigi niso prava, identitete so zakrite, delavci prihajajo od vsepovsod, nekaj od njih pa je tudi tistih, ki so obiskovali kamniško svetovalnico, torej prihajajo iz Kamnika, Domžal in okolice. Pri tem je Ivana vodila želja, da vključi vse reprezentativne poklice, ki pogosto obiskujejo svetovalnico. To so čistilke, trgovke, gradbeni delavci, v zadnjem času je veliko gostinskih in turističnih delavcev ter, kot pove Ivan, tudi ogromno izobraženih, kreativnih, medijskih, intelektualnih delavcev. Poleg tega je želel, da so v knjigi zastopane vse problematike, ki jih obravnavajo v svetovalnici, od obolenj zaradi brutalnih delovnikov in preobremenjenosti do odnosa, ki ga imajo do delavcev nadrejeni, in pričakovanj, ki jih imajo sami do sebe in drugih. Stripi Nevidnih življenj so jasni, preprosti, čisti. »Trudil sem se biti čim bolj enostaven in jasen, zato sem se izogibal okrasju, barvam, knjiga nima trdih platnic. Rad bi, da je strip dostopen in razumljiv čim širši publiki, zato nisem čutil potrebe po oblikovalskem kiču in okraševanju,« razlaga Ivan.

Zgodbe, ki smo jih že vsi doživeli

Knjiga, ki je v samozaložbi izšla v začetku poletja in je sofinancirana s strani Občine Kamnik, bo kmalu na voljo tudi v knjigarnah, že sedaj pa jo lahko kupite v spletni knjigarni Buča. Jeseni bodo sledile tudi predstavitve v knjižnicah, vsebina pa je že naletela na zanimive odzive. Da so tudi sami že doživeli tako zgodbo, je najbolj pogost. »Zbirka stripov se imenuje Nevidna življenja, zgodbe so skrite, o njih se ne govori, ampak doživljamo jih pa čisto vsi. Večina ljudi bo našla en del sebe v tej knjigi,« zaključuje Ivan.

Ivan Mitrevski, strip Nevidna življenja
Avtor: Ivan Mitrevski
SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
few clouds
9.9 ° C
12.9 °
8.3 °
90 %
1kmh
20 %
sob
23 °
ned
26 °
pon
22 °
tor
14 °
sre
8 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovAktualnoDivji zahod slovenskega trga dela v stripu

Divji zahod slovenskega trga dela v stripu

Vesna, Alija, Mario, Vera, Mirjana, Husejn, Dejan, Mustafa … so liki, ki nastopajo v knjigi stripov Nevidna življenja. Avtor, Kamničan Ivan Mitrevski je zbral ter brutalno iskreno zapisal in narisal zgodbe izkoriščanih delavcev, ki svojo pravico iščejo s pomočjo Delavske svetovalnice. »Ta strip je namenjen vsem, ki so se znašli na divjem zahodu slovenskega trga delovne sile. Upam, da prinese uvid, da delavci za tako situacijo niso krivi in odgovorni sami, ampak je to del širšega družbenega problema,« poudarja Ivan.


Delavska svetovalnica je društvo, ki delavcem pomaga skozi določene delovnopravne in administrativne ovire. Na kratko, končna postaja za izkoriščane delavce, ki ne vedo več, na koga se obrniti po pomoč pri iskanju pravice oz. odpravljanju krivic, ki so se jim zgodile pri delu. Ivan je skupaj z Goranom Lukićem, svetovalcem Delavske svetovalnice, redna svetovanja vzpostavil tudi v Kamniku. »Majhna mesta, posebej majhna mesta okoli Ljubljane, so še posebej ranljiva za kršitve delavskih pravic, korupcijo in ostale lumparije vseh vrst. Ker so umaknjena od oči javnosti, so idealen kraj za kršenje delovne zakonodaje,« razlaga Ivan, ki je pri svetovanju sodeloval tudi sam in tako slišal ogromno zgodb. Nekatere od njih je v preteklosti občutil tudi na lastni koži. »Tudi sam prihajam iz delavske družine in me prizadene, ko ljudje zbolevajo zaradi slabih razmer v službi in zaradi tega ostanejo brez plač ter dohodka. Vse te zgodbe poznam tudi iz svojega dela, saj sem dolgoletni prekarni delavec. V delovnih razmerjih, ki niso bila redna zaposlitev, sem delal marsikaj. Ko sem zaključil s študijem, je bila zaposlitev privilegij, dostopen ljudem z zvezami, vsem ostalim nam je ostalo delo preko študentskih napotnic, avtorskih in podjemnih pogodb,« razlaga Ivan. Delavska svetovalnica je morala v Kamniku zaradi kadrovske podhranjenosti prekiniti s svojim delom, še vedno pa se lahko obrnete na njihovo ljubljansko pisarno na Dalmatinovi 4. Tudi Ivan se je odpravil tja in Goranu dejal, da bi rad zbral zgodbe vseh teh ljudi za strip. Zdelo se mu je pomembno, da se zgodbe prekarnega delavstva povedo – glasno, jasno, strnjeno, začinjeno s humorjem. »Velja. Usedi se v kot in poslušaj,« mu je naročil Goran.

Odprta vrata do problemov delavskega razreda

Da je zapisal zgodbo t.i. nevidnih delavcev, je postal neviden še sam, dan za dnem je opazoval ter poslušal zgodbe v Delavski svetovalnici in jih v štirih mesecih nabral dovolj za strip. »Imel sem izjemno priložnost, saj sem imel odprta vrata do problemov delavstva, ki jih ponavadi ne spoznamo. V štirih mesecih so se zgodbe začele ponavljati, kar je bil jasen znak, da niso posledica osebnih kapric, temveč sistema. V tem času sem nabral dovolj znanja in ozadja o tematiki, da sem lahko začel z risanjem stripa,« pove Ivan.

Ivan Mitrevski

Nastala je zbirka stripov Nevidna življenja, ki prinaša vpogled v življenjske zgodbe delavcev. Večinoma se stripi osredotočajo na njihovo delo, razmere, v katerih delajo, in kršenje pravic, ki se jim dogaja na dnevni ravni, ponekod pa ga je pero zaneslo tudi v zasebni pol. »Delavci ne delajo šest dni v tednu po 10 ur ali več, da bodo živeli v luksuzu, temveč se večinoma žrtvujejo, da bi zagotovili lepše in boljše življenje svojim otrokom,« pove Ivan, ki je, sicer v manjši meri, v strip vključil tudi delo in življenje svetovalcev, ki so mu odprli vrata v svet zatiranega delavstva. »Nihče, ki bi nekaj dni posedel v delavski svetovalnici, ne bi ostal ravnodušen do vseh teh kršitev, količine in obsega, nasilja, revščine … Ko vidiš, da so na koncu najbolj kaznovani ljudje, ki so najbolj prizadevni in delovni! Zagotovo sem si želel povedati njihovo zgodbo. In jo bom povedal še tisočkrat, če bo treba,« poudarja Ivan. Posamezni strip na eni ali dveh straneh pripoveduje zgodbo, ki deluje sama po sebi, hkrati pa tvori smiselno celoto. Nagajive drobtinice (rakija, govoreči tiskalnik, taksist Mario itn.), ko jih opazite, pa so pika na i odlične zbirke stripov.

Avtorji zgodb so pravzaprav delavci

Stripi pripovedujejo težke zgodbe, a so podane lahkotno, pogosto s kančkom iskrivega humorja. Le nasmeh je bolj grenak. »Delavke in delavci so pogosto tako dobro povedali zgodbo, ki je bila že dodelana do konca, da sem jo moral le še narisati,« pove Ivan in doda, da je enako tudi s humornimi vložki, »humor pripada zatiranim in ponižanim. Delavci, ki prihajajo v Delavsko svetovalnico, imajo ogromno humorja, kar je po eni strani obrambni mehanizem, po drugi pa priča o neverjetni življenjski moči, ki jo imajo. Nisem želel ustvariti jokavih, žalostnih likov, ker to niso. Naredil sem jih take, kot so … Ljudje, ki živijo svoja življenja in s svojim pogumom ter humorjem želijo ustvariti kar največ. Torej humor v stripih ni moj, ampak sem ga le pobral pripovedovalcem.«

Imena v knjigi niso prava, identitete so zakrite, delavci prihajajo od vsepovsod, nekaj od njih pa je tudi tistih, ki so obiskovali kamniško svetovalnico, torej prihajajo iz Kamnika, Domžal in okolice. Pri tem je Ivana vodila želja, da vključi vse reprezentativne poklice, ki pogosto obiskujejo svetovalnico. To so čistilke, trgovke, gradbeni delavci, v zadnjem času je veliko gostinskih in turističnih delavcev ter, kot pove Ivan, tudi ogromno izobraženih, kreativnih, medijskih, intelektualnih delavcev. Poleg tega je želel, da so v knjigi zastopane vse problematike, ki jih obravnavajo v svetovalnici, od obolenj zaradi brutalnih delovnikov in preobremenjenosti do odnosa, ki ga imajo do delavcev nadrejeni, in pričakovanj, ki jih imajo sami do sebe in drugih. Stripi Nevidnih življenj so jasni, preprosti, čisti. »Trudil sem se biti čim bolj enostaven in jasen, zato sem se izogibal okrasju, barvam, knjiga nima trdih platnic. Rad bi, da je strip dostopen in razumljiv čim širši publiki, zato nisem čutil potrebe po oblikovalskem kiču in okraševanju,« razlaga Ivan.

Zgodbe, ki smo jih že vsi doživeli

Knjiga, ki je v samozaložbi izšla v začetku poletja in je sofinancirana s strani Občine Kamnik, bo kmalu na voljo tudi v knjigarnah, že sedaj pa jo lahko kupite v spletni knjigarni Buča. Jeseni bodo sledile tudi predstavitve v knjižnicah, vsebina pa je že naletela na zanimive odzive. Da so tudi sami že doživeli tako zgodbo, je najbolj pogost. »Zbirka stripov se imenuje Nevidna življenja, zgodbe so skrite, o njih se ne govori, ampak doživljamo jih pa čisto vsi. Večina ljudi bo našla en del sebe v tej knjigi,« zaključuje Ivan.

Ivan Mitrevski, strip Nevidna življenja
Avtor: Ivan Mitrevski
SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
few clouds
9.9 ° C
12.9 °
8.3 °
90 %
1kmh
20 %
sob
23 °
ned
26 °
pon
22 °
tor
14 °
sre
8 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano