Občina Domžale ima prvič v zgodovini mlado podžupanjo in mladega župana, kar sta postala dva aktivna mlada občana, in sicer študentka Klara Jeretina in Aljaž Praznik, maturant poljanske gimnazije. Zastopala bosta glas velikokrat neslišanih mladih in poizkušala izboljšati njihov položaj. Iz njunih odgovorov boste lahko razbrali, da imata željo, energijo in ideje, da izboljšata položaj mladih.
Za začetek vaju prosim za kratko predstavitev.
Klara: Sem Klara Jeretina, stara sem 22 let in sem že vse življenje občanka Domžal. Najprej sem živela v Radomljah, sedaj pa sem se preselila na Pšato. Zaključila sem Osnovno šolo Preserje pri Radomljah, nadaljevala na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, sedaj pa zaključujem 2. letnik dodiplomskega študija Politologija, smer javne politike in uprava na Fakulteti za družbene vede.
Aljaž: Predstavljam 18-letnega Aljaža Praznika, ki že celotno življenje živi v Domžalah. S pomočjo pogovorov v zadnjem času pa sem ugotovil, da mi je zelo čudno govoriti o mojih karakteristikah, zato bom tu pustil malo ustvarjalnega prostora vašim bralcem, da si me zamislijo po svoje glede na moje odgovore. Vsekakor pa upam, da me bodo vsi občani bolje spoznali ne preko tega kar o sebi povem v intervjujih, ampak preko dejanj, projektov in akcij, za katere upam, da jih bom lahko naslednji dve leti izvajal.
Kakšne izkušnje imata z delom z mladimi in kako sta vpeta v lokalno okolje?
Aljaž: Zadnja štiri leta sem veliko počel tako na Gimnaziji Poljane, ki jo letos zaključujem, kot tudi v Domžalah, vseeno pa je slednje najbrž prevladovalo. Mogoče sedaj, ko gledam za nazaj, mi je celo malce žal, da na Gimnaziji Poljane nisem bil vpet v še več projektov, čeprav smo jih skupaj izpeljali kar nekaj. Bi pa rekel, da me je vedno vleklo nazaj v Domžale, tu sem vedno našel neko domače okolje, kjer rad delujem. Vsako leto sem sodeloval pri oratoriju v Domžalah. Ta projekt mi je res zelo pri srcu, sploh zadnje tri leta, ko sem eden izmed voditeljev. Je pa to definitivno projekt, ki me nekako »vrne v Domžale« in me potem drži v tej agendi kar skozi celo leto. Vesel sem, da se zadnje čase moja aktivnost v Domžalah še povečuje. Ravno v funkciji mladega župana vidim veliko prostora za napredek.
Klara: Na svoji fakulteti sem aktivna v obštudijskih dejavnostih, sem podpredsednica Študentskega sveta FDV, kjer skupaj z ostalimi člani sveta poslušamo predloge, pritožbe in želje študentov fakultete ter tako poskušamo soustvarjati boljše študentsko življenje. Vredno je omeniti, da sem v upravnem odboru Študentskega politološkega društva POLITUSS, kjer organiziramo različne dogodke, od zabav pa vse do okroglih miz in predavanj. Zadnje čase tako nisem bila prav preveč aktivna v lokalni skupnosti; kot otrok pa sem sodelovala pri otroških predstavah pri Kulturnem domu Radomlje in bila prostovoljna gasilka pri PGD Radomlje. Ima pa občina Domžale posebno mesto v mojem srcu, saj sem praktično že od svojega rojstva občanka Domžal.
Kakšno mnenje imata o današnji mladini? Velikokrat lahko preberemo, da je mladim vseeno.
Aljaž: Najprej, se nikakor ne strinjam s trditvijo, da je mladim vseeno. Zakaj? Tu vidim dva glavna napačna vzorca razmišljanja.
Prvi je zagotovo predpostavka, da se mladi vse bolj oddaljujemo od nekih tradicionalnih struktur delovanja. Zelo konkreten primer predpostavke je, da mladi ne gledajo televizijskih soočenj pred volitvami, zato se tudi ne udeležijo volitev in zato so med slabše zastopanimi skupinami na volitvah. Po mojem mnenju, ne le, da se mladi ne oddaljujemo od tradicionalnih struktur, temveč se le te oddaljujejo od nas. Prej bi dejal, da se na državni ravni velikokrat pozabi, da mladi sploh obstajamo in se nam zato ne približa nekih novih načinov delovanja – ob tem se seveda ne upošteva dejstvo, da mladi danes živimo drugače in uporabljamo drugačne tehnologije, kot so jih generacije pred nami. Mimogrede, če smo že na tako političnem primeru, je to zelo nespametno tudi s strani »taktičnih« politikov, saj če bi njim uspelo poenotiti večino mladih, ki volijo, bi lahko po mojem mnenju hitro dobili tudi okoli 10 % glasov, kar bi bilo za večino strank in politikov veliki korak k uspehu na volitvah.
Druga težava, ki jo vidim, pa je nerazumevanje mladih. S tem ne mislim, da smo neka popolnoma drugačna bitja v primerjavi z drugimi generacijami, sploh ne. In ravno zato ne razumem, kako lahko pride do neupoštevanja dejstva, da se mladi velikokrat izražamo na drugačen način. Bom najlažje spet razložil na konkretnem primeru: mladi se ob nestrinjanju z delovanjem politične oblasti, ne bomo udeležili volitev in glasovali za nasprotnika trenutnemu vodji oblasti (to je bolj značilno za starejšo generacijo), temveč se volitev preprosto ne bomo udeležili, saj je dajanje legitimnosti takim oblastem nesmiselno.
Torej ne le, da mladi nismo apolitični in apatični, ampak celo diametralno nasprotno. Mislim, da kot generacija predstavljamo korak k oddaljitvi od tradicionalne politične sfere in s tem tudi tradicionalnega družbenega delovanja, zato pa se nas označuje kot apatične, ker preprosto ne sodelujemo v tradicionalnih oblikah delovanja družbe.
Klara: Mnogi nas opisujejo kot apatično in pasivno generacijo, jaz pa sem mnenja, da ni ravno tako. Menim, da se mladi soočamo z edinstvenimi izzivi, kot so hitri tehnološki napredki, globalna povezanost in družbene spremembe. Opažam, da mladi izražamo večjo osveščenost o družbenih vprašanjih, kot so okolje, človekove pravice, enakost spolov in socialna pravičnost. Mnogi mladi se aktivno vključujejo v kampanje, proteste in prostovoljno delo, s čimer skušajo ustvariti pozitivne spremembe v svojih skupnostih in po svetu. Tukaj bi rada dodala, da so mnenja in lastnosti mladih zelo raznoliki, zato je pomembno da ne generaliziramo celotne generacije, saj so posamezniki vedno unikatni.
Na splošno pa verjamem, da ima mladina velik potencial za ustvarjanje pozitivnih sprememb in prispevek k družbi. Naš pogled na svet, inovativnost ter prizadevanje za pozitivne vrednote so ključni dejavniki za razvoj boljše prihodnosti.
Kateri se vam zdijo največji problemi mladih v Domžalah in kako bi jih rešila?
Klara: Tukaj bi rada pogledala na probleme mladih malo širše in ne zgolj na probleme mladih v Domžalah ter opredelila dva tipa problemov – konkretne probleme in probleme, ki mogoče niso zaznavni, vendar so prav tako pomembni. Začela bi s slednjimi. Menim, da je največji problem mladih pomanjkanje zaupanja v državne institucije, neko prevladujoče mnenje, da »itak vsi kradejo«, da naš glas nič ne pomeni in da sistema praktično ne moremo spremeniti, tudi če bi si tega želeli. Problem vidim tudi v pomanjkanju zastopanosti mladih tako v državnih, kot tudi v mednarodnih institucijah. Mislim, da je funkcija mladega župana in mlade županje že korak v pravo smer pri reševanju problematike zastopanosti mladih, na nama z Aljažem pa je, da delo opraviva korektno in kvalitetno. Želim si, da bi tudi ostali mladi v Domžalah prepoznali priložnost, ki nam je bila dana, da se povežemo in sodelujemo pri soustvarjanju boljše prihodnosti Občine Domžale, da na glas povemo svoje želje in kritike, da pokažemo, da je naš glas ravno tako pomemben.
Na drugi strani pa so te, bolj očitni problemi kot so stanovanjska stiska, duševno zdravje, nestabilnost delovnih mest, stiska glede podnebnih sprememb in tako dalje. Nekatere probleme (duševno zdravje in varstvo okolja) bi želela reševati z organizacijo raznih delavnic, predavanj, okroglih miz, delovnih skupin, pri varstvu okolja pa še kakšno čistilno akcijo. Ostale probleme (stanovanjska stiska in nestabilnost delovnih mest) pa bi najprej želela naslavljati z odprtim dialogom in iskanjem dobrih alternativnih rešitev.
Aljaž: Mislim, da je občina Domžale izjemna občina, z veliko potenciala. Seveda ostaja veliko težav, ki jih kot skupnost še nismo uspeli rešiti. Če se res dotaknem samo probleme mladih, bi jih najbrž lahko naštel kar nekaj, a bi mogoče izpostavil le tiste, ki se meni zdijo najpomembnejši. Prvi je zagotovo duševno zdravje mladih. To je zagotovo tudi širši problem, a vidim priložnost za razreševanje težav na državni ravni tudi preko lokalne agende, saj je velikokrat v lokalnih skupnostih delovanje lažje, saj so le te manjše od celotne države. Zagotovo ni sprejemljivo, da se obnašamo, kot da ta problem ne obstaja, saj imamo jasne dokaze, da je problem še kako pereč. Torej definitivno se ta problem rešuje tako, da se o njem prvič, govori in drugič, da se ga rešuje na res manjših ravneh, saj je tako obvladovanje same logistike in ljudi lažja. V praski to pomeni, da bodo morale predvsem osnovne šole pokazati veliko mero sodelovanja, enako velja za vsa društva in organizacije, katerih člani so mladi. Ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo možno ustvariti strategije z različnimi dejavnostmi, izobraževanji, povečanim dostopom do svetovalnih delavcev in psihologov itd., ki bi vodila do izboljšanja duševnega stanja mladih. Če sem prej izpostavljal, zakaj mladi nismo apatični, je lahko to tudi drug velik problem, ki ga bomo rešili. To »navidezno« apatičnost bomo rešili z implementiranjem sodobnejših oblik delovanja družbe. V praksi to pomeni, da ne bomo vlekli nekih tradicionalnih projektov za mlade in pričakovali drugačen odziv, temveč bolj vključevali aktiviste in najbolj prodorne mlade, za katere vem da obstajajo, in tako preko bolj človeškega stika dosegli tudi mlade v naši občini. Preko tega, se lahko začne delati tudi na različnih projektih za mlade kot je na primer študentski klub, preko katerega bi lahko res veliko delali za mlade – v mislih imam vse dejavnosti, izobraževanja, ugodnosti in navsezadnje tudi zabave, ki bi jih študentski klub omogočal.
Kaj si mladi v Domžalah želite?
Aljaž: Da se ne ponavljam, bi poleg odgovorov na prejšnje vprašanje tu dodal še stanovanjsko politiko. Zagotovo bi v utopični občini Domžale vsi imeli stanovanja in to zaznavam to, kot eno izmed velikih želja mladih, še posebej mladih družin. Osebno sem pristaš tega, da se takšne utopične ideje poskuša »uloviti« oziroma se jim čim bolj približati. Vseeno je stanovanjska problematika zelo specifična tema, saj kljub prepričanju mnogim, vodstvo občine ne more preprosto malo tu malo tam graditi stanovanja in jih deliti občanom. Absolutno pa je to problematika, ki bi se ji vseeno morali posvečati, potrebujemo tudi boljši dialog z državo, predvsem pa boljši dialog z občani, saj mora biti jasno v prvi vrsti, kaj sploh je mogoče storiti in pa tudi, da se deluje v smeri reševanja problema. Zdi se mi, da velikokrat pride do panike v družbi, češ da se problem ne rešuje, čeprav v ozadju potekajo pogovori in dogovarjanja. Vse to se da izboljšati z boljšo komunikacijo z občani.
Klara: Ker še nisem imela priložnosti podrobneje spoznati želja mladih v občini Domžale, bom tukaj izhajala predvsem iz osebnih opažanj in želja. Predvsem si želim, da bi oživili Domžale z raznimi koncerti in drugimi dogodki, ki so blizu mladim in ki bi nam dali prostor za medsebojno druženje in spoznavanje, rast in razvoj talentov mladih.
Ali se vama zdi, da mladi dobro poznajo vse priložnosti, ki se vam ponujajo?
Klara: Če pogledam iz svoje perspektive, bi rekla, da mladi ne poznamo vseh priložnosti, ki jih imamo, saj tudi sama nisem vedela za polovico priložnosti, dokler se nisem poglobila v iskanje in raziskovanje le teh. Po eni strani se mi zdi, da sem bila za to nevednost kriva sama, po drugi strani pa se mi zdi, da smo dnevno zasuti z informacijami, med katerimi je velikokrat težko izbrati tisto pravo.
Aljaž: Mislim, da mladi ne poznamo vseh priložnosti, ki so nam ponujene, ravno zaradi napačnega pristopa do mladih, ki sem ga že omenjal pri vprašanju o apatičnosti mladih. Naslednji dve leti bomo tudi posodobili ta pristop in zagotovo bo moj odgovor na to vprašanje takrat precej drugačen.
Zakaj se vama zdi politika pomembna in ali imate željo po političnem udejstvovanju tudi v prihodnje?
Klara: Politika je pomembna iz več razlogov, saj omogoča odločanje o skupnih zadevah in o urejanju odnosov v družbi. S pomočjo političnih procesov sprejemamo odločitve o javnih politikah, zakonodaji, gospodarskih ukrepih, varnosti, socialnih vprašanjih in drugih vidikih življenja. Politika tako pomaga organizirati in voditi družbo. Sistem političnih institucij, kot so vlada, parlament, sodišča in lokalne oblasti, delujejo kot osrednji mehanizmi za upravljanje družbenih procesov. Prav tako politika zagotavlja stabilnost in je ključna za uresničevanje družbenih ciljev (blaginja, enakost, pravičnost, svoboda in varnost). Ne nazadnje politika omogoča izražanje in zaščito državljanov. Prek volitev in političnega udejstvovanja državljani vplivamo na politične odločitve in izbiramo predstavnike, ki bodo zastopali naše interese.
Sama še nisem ravno prepričana, kam me bo vodila moja življenjska pot. Trenutno mi je cilj diplomirati, po diplomi pa si želim opraviti še magisterij, po tem pa bom videla, kako in kam naprej.
Aljaž: Politika se tudi meni zdi pomembna. Pravzaprav se mi zdi nujno, da si kot posameznik nekako vključen v politiko, pa je lahko to preko aktivnega kandidiranja ali pa z udeležbo na volitvah. Kakorkoli, moraš biti vključen v politiko. Obstaja zanimiv citat, ki pravi, da tudi če te politika ne zanima, ti zanimaš politiko.
Mislim, da iz tega citata lahko razberemo veliko. Definitivno moramo razmišljati o vseh dobrih stvareh, ki jo dobra politična ureditev lahko prinese, hkrati pa se moramo zavedati, da je najslabša politična oblast lahko razlog za razpad družbe.
Ob tem citatu lahko razmišljamo tudi o populizmu, o negativnem prizvoku politike, o želji po moči, o polariziranju družbe in še bi lahko našteval. Mogoče celo izzovem vsakega, da malo razmisli o navedenem citatu in potem poskuša zagovarjati dejstvo, da vključevanje v politiko ni potrebno. Mislim, da je to nemogoče.
Kar se pa tiče moje osebne prihodnosti, si je – ker se poznam – res ne bi upal napovedati. Vsekakor pa si želim puščati odprtih čim več možnosti, kar pomeni, da tudi političnega udejstvovanje na tej točki še ne bom odpisal.
Katerih aktivnosti se najbolj veselita po prevzemu nove funkcije?
Aljaž: Najbolj se veselim vsakršne aktivnosti, ki bo vključevala kakršnokoli diskusijo oziroma karkoli s stikom z ljudmi. To mi res veliko pomeni, zato bi rekel da se res najbolj veselim aktivnosti, ki bodo vključevale pogovore z občani in potem realizacije načrtov, ki jih bomo sprejeli. Preko vsega tega se res iskreno najbolj veselim vseh mnenj in perspektiv, ki jih bom lahko spoznal, ker vem, da le teh ne manjka. Menim, da je poznavanje in razmišljanje o drugačnih pogledih na svet ključno za razvoj posameznika, zato upam, da se bom lahko čim več pogovarjal in diskutiral z drugimi.
Klara: Definitivno spoznavanja mladih v Občini Domžale in pa sodelovanja z njimi. Veselim se tudi same organizacije dogodkov in sodelovanja z mladim županom, županjo ter z vso Občino Domžale.
Kako vama je všeč življenje v občini Domžale?
Klara: Življenje v Domžalah mi je všeč, saj sem rada v naravi, česar ima občina Domžale veliko – od raznih parkov pa do urejenih poti ob reki Kamniški Bistrici. Bi si pa želela malo več večernega dogajanja in pa malo pogostejše avtobusne linije v večernem času, predvsem ob koncih tednih.
Aljaž: Iskreno, na Domžale sem zelo navezan, mogoče ker tu živim že celo življenje, mogoče pa ker čutim, da mi je to okolje veliko dalo, v smislu znanja, poznanstev, izkušenj in me je tako okolje samo oblikovalo v človeka, kakršen sem danes. Mogoče sem ravno zato včasih malo pristranski in Domžale označujem kot popolno občino. Se pa zavedam, ko snamem ta rožnata očala, da ima tudi naša občina, kot vsaka druga stvar na tem svetu, prostor za izboljšavo.
Da pa odgovorim na vprašanje, z življenjem v Domžalah sem več kot zadovoljen, a sem vseeno hvaležen, da sem lahko del zgodbe, ki bo Domžale še izboljšala in upam, da zares ustvarila Prostor zadovoljnih ljudi, kot veli naš slogan.
