ponedeljek, 5 decembra, 2022
4.8 C
Kamnik
4.8 C
Kamnik
ponedeljek, 5 decembra, 2022
4.8 C
Kamnik
ponedeljek, 5 decembra, 2022
4.8 C
Kamnik
ponedeljek, 5 decembra, 2022
4.8 C
Kamnik
ponedeljek, 5 decembra, 2022
DomovAktualnoPrvi korak: strategija turizma v Domžalah

Prvi korak: strategija turizma v Domžalah

Postati uspešna turistična destinacija za dnevne obiskovalce in obiskovalce za krajše obdobje, je vizija, ki so jo v Domžalah zapisali v nedavno sprejeto Strategijo turizma 2022–2029. V njej so na podlagi obširne analize opredelili prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter ključne cilje in turistične produkte kraja, hkrati pa pripravili še usmeritve za promocijo in trženje. Ob tem se zavedajo, da je strategija sicer pomemben, a šele prvi korak na poti do cilja. »Narejeno je bilo ogromno delo in zelo smo ponosni na strategijo, vendar se hkrati zavedamo, da se delo, če želimo doseči zastavljene cilje, zdaj šele začne,« poudarja Mira Bečan, vodja Službe za turizem na Občini Domžale.


»Glavni namen strategije za turizem je ustvariti podporno okolje za razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge v občini. Na podlagi opravljenih analiz trenutnega stanja in potenciala, ki ga ponujajo naravne danosti, infrastruktura in turistični ponudniki, je vizija turističnega razvoja občine postati uspešna turistična destinacija za dnevne obiskovalce in obiskovalce za krajše obdobje,« je ob sprejetju strategije dejala domžalska podžupanja Renata Kosec.

Turizem bo postal strateška gospodarska panoga v občini

Pri analizi destinacije je bilo ugotovljeno, da občina Domžale v osrednji Sloveniji in širše ni prepoznana kot turistična destinacija, čeprav obiskovalcem ponuja zanimiva kulturna, tematska in aktivna doživetja, kulinarična središča in bogato športno infrastrukturo. Kot največji manko turistične ponudbe se izpostavlja slaba povezanost ponudnikov in slaba navezava na ostale turistične destinacije v osrednji regiji oziroma celotni Sloveniji.

Čeprav se v Domžalah zavedajo, da nikakor niso tipična turistična destinacija, to še ne pomeni, da ne stremijo k turistični uspešnosti. Pri tem jim gre na roko tudi trend mest in destinacij v ozadju, ki kaže, da lahko preobremenjenost nekaterih turističnih destinacij izkoristijo manjši kraji, ki bodo ponujali prvinsko izkušnjo. Pri oblikovanju vizije so tako upoštevali aktualne trende v turizmu in nove potovalne navade turistov, ki jih je povzročila zdravstvena kriza v svetu. »Potovanja so postala krajša. Trend so potovanja v kraje, ki so dosegljivi z avtomobilom. Ljudje se izogibajo destinacijam, kjer prevladuje množični turizem in gneča. Turisti iščejo avtentična in butična doživetja. Pri izdelavi končnega dokumenta so nam bili pomembno vodilo tudi izsledki intervjujev in anket na terenu,« pojasnjuje Mira Bečan.

Do ciljev postopno in premišljeno

Na podlagi analiz in trendov ter trenutnega stanja turistične dejavnosti v občini je glavni cilj, zastavljen v strategiji, da v obdobju do leta 2029 v Domžalah dosežejo, da turizem postane strateška gospodarska panoga v občini. Med prednostmi za dosego cilja (med drugim) navajajo slamnikarstvo kot edinstven turistični produkt v Sloveniji, med slabostmi premalo sodelovanja vseh deležnikov, med priložnostmi povezovanje z okoliškimi destinacijami in med nevarnostmi premalo sredstev, namenjenih izvajanju dosege ciljev. Kako bodo dosegli smel cilj? »Naši načrti za prihodnje so usmerjeni k postopni in premišljeni realizaciji zastavljenih ciljev,« odgovarja Bečanova in nadaljuje, »ugotovljeno je bilo, da je pomanjkanje sodelovanja med deležniki in tudi med kraji v regiji ena ključnih slabosti, čeprav smo že v preteklih letih po mojem mnenju na tem področju naredili velik korak naprej. S sosednjimi občinami za prihodnje leto že načrtujemo skupni projekt. Smo tudi člani Regijske destinacijske organizacije pod okriljem Turizma Ljubljana in LAS Za mesto in vas, kjer je povezanih 25 občin osrednjeslovenske regije, s katerimi se redno srečujemo in sodelujemo. Naša velika prednost je vsekakor izredna strateška lega, dobra prometna povezanost s sosednjimi kraji in državami ter čudovito zeleno zaledje mesta. Na teh predpostavkah že gradimo naš razvoj in ga bomo tudi v bodoče,« razlaga Bečanova in pove, da bodo strategijo v prihodnjih mesecih podrobneje predstavili tudi lokalni skupnosti, »z veseljem bomo sprejeli predloge in pobude lokalne skupnosti ter jih v prihodnje tudi poskušali upoštevati in realizirati.«

Med prvimi projekti bo digitalizacija kolesarskih in pohodnih poti

V strategiji je poudarjen preplet urbanega in naravnega okolja, na osnovi česar sta oblikovana tudi dva vsebinska sklopa: narava in doživetja ter mesto in doživetja. Na podlagi tega so določili tri vrste turističnih produktov, in sicer primarne oz. ključne za razvoj turizma (tematska doživetja, pohodništvo, kolesarstvo, turistične atrakcije, prireditve, športni turizem), sekundarne oz. razvojne, ki so namenjeni točno določenim ciljnim skupinam (jamska doživetja, tekaške vsebine, programi dobrega počutja, pikniki v naravi, kampiranje z avtodomi), in podporne, ki so ključni za uspešnost turističnih produktov (kulinarika, kultura, lokalna ponudba, mestna kulturna in športna infrastruktura). Kateri pa bo prvi konkreten projekt po sprejetju strategije? »Eden prvih ukrepov, ki ga pričenjamo že v letošnjem letu, je digitalizacija kolesarskih in pohodnih poti. Sem spadajo nove oznake in informativne table, vendar le tam, kjer je to nujno potrebno. Prav tako je v teku že projekt Stara hišna imena, ki zajema raziskavo na terenu, sodelovanje z domačini, izdelavo tablic s starimi hišnimi imeni, brošuro itd. To sicer ni primaren turističen produkt, vendar se nam zdi pomemben za ohranjanje zgodovinskega izročila v kraju. Prav tako nadaljujemo z gradnjo novih poučnih in tematskih poti ter nadgradnjo že obstoječih. Za vodenje po poteh bomo izobrazili naše lokalne vodnike. Nadaljujemo z organizacijo tradicionalnih prireditev in dodajamo nove,« prve projekte oriše Bečanova.

Med najbolj vidnimi pomanjkljivostmi, ki je v strategiji tudi največkrat omenjena, je dejstvo, da Domžale nimajo osrednje informativne točke, kjer bi obiskovalci kraja dobili vse informacije na enem mestu. Dostopna informativna točka pomembno vpliva na razvoj turistične destinacije ter dvig vrednosti turistične znamke in zaupanja domačinov. Bečanova pravi, da že iščejo primerno lokacijo: »Vsekakor si vsi želimo osrednje informativne točke, kjer bi lahko dobili vse informacije o kraju, regiji in širše, kupili izviren domžalski spominek, vstopnico za koncert in podobno. Že v letošnjem poletju se je izkazalo, da je obiskovalcev v Domžalah čedalje več. Skoraj ni bilo dneva, da ne bi imeli v naših prostorih obiskovalcev, ki so potrebovali informacije. Zavedamo se njihovih potreb po bolj dostopni informativni točki in že iščemo primerno lokacijo.«

Pripravljavci strategije so oblikovali tudi drzne turistične koncepte, ki lahko še povečajo prepoznavnost destinacije, med njimi omenimo klobuk velikan, festival klobukov, razgledni stolp, kulinarične zgodbe. Čeprav so jih imenovali za futuristične, so pravzaprav ob volji in zadostnih finančnih sredstvih ter ostalih virih zelo hitro tudi uresničljivi. A Bečanova v zvezi s temi ostaja skrivnostna: »Ideje, ki vabijo. Vsekakor uresničljive. Pustimo se presenetiti!«

Turizem je tek na dolge proge

Ena izmed nevarnosti, opredeljenih v strategiji, je tudi premalo sredstev, namenjenih izvajanju dosege ciljev. Celoletni proračun za vse dejavnosti domžalske službe za turizem namreč znaša dobrih 260 tisoč evrov. »Iz tega krijemo stroške, ki nastanejo ob organizaciji ali soorganizaciji številnih dogodkov med letom, sredstva namenjamo za nakup promocijskega materiala, ponatise zemljevidov in knjig, ki jih podarimo našim šolarjem, za tisk ostali materialov (zgibanke, zemljevidi, razglednice, turistični prospekti), del sredstev se nameni za članarino v Regijski destinacijski organizaciji, za razna izobraževanja, udeležbe na sejmih, promocijo kraja in dogodkov,« našteva Bečanova in poudarja, da velik del sredstev namenjajo tudi razvoju novih produktov in tematskih poti ter vzdrževanju le teh. »Tudi v prihajajočem letu ostaja dinamika podobna. Na Homcu pripravljamo novo pravljično pot, nadgradili bomo Domžalsko čebelarsko pot in dodali še nekaj pomembnih elementov v mestu, poskrbeli za označitev kolesarskih poti in njihovo digitalizacijo,« pravi Bečanova.

Turizem je tek na dolge proge in tega se zavedajo tudi v Domžalah. Bodoče obiskovalce pa tudi domačine bodo nagovarjali z že obstoječo blagovno znamko Domžale, prostor zadovoljnih ljudi. Navsezadnje s(m)o prav ljudje srčika turizma. »Občina Domžale ima velik potencial, da uspešno razvije turizem kot pomembno gospodarsko panogo v občini. Ponudimo lahko edinstvena doživetja, ki privlačijo turiste in dnevne obiskovalce. Seveda pa moramo pri tem graditi na lokalni kulinariki, domači izkušnji in seveda z roko v roki z našimi občankami in občani,« za zaključek poudarja podžupanja Renata Kosec. To je ključno, kajti brez zadovoljnih in v turizem vključenih domačinov ta gospodarska panoga ne more uspeti. Najboljši glasniki turizma so namreč v prvi vrsti prav krajani turističnega kraja.

Mateja Štrajhar // Foto: arhiv TIC Domžale

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
overcast clouds
4.8 ° C
5.8 °
3.1 °
93 %
1.5kmh
100 %
pon
8 °
tor
8 °
sre
6 °
čet
4 °
pet
7 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano