Jože Oblak je bil ob lanski ujmi ključen mož, ki je kot vodja mirno in preudarno vodil intervencijo. V svoji gasilski karieri je bil prisoten na vseh intervencijah, ki so v zadnjih 40 letih potekale na območju občine Kamnik, zato ima kopico izkušenj in obilo znanja, kar je neprecenljivo v ključnih trenutkih. Za predanost gasilstvu, izjemne organizacijske sposobnosti in široko strokovno znanje je Jože Oblak v sredo popoldan na osrednji občinski slovesnosti prejel letošnje zlato priznanje Občine Kamnik.
Kaj vam pomeni zlato priznanje Občine Kamnik?
Za priznanje, ki mi predstavlja potrditev dobrega dela, tako pri zadnjem neurju kot seveda tudi predhodno v gasilstvu v občini Kamnik, se najlepše zahvaljujem.
V lanski avgustovski ujmi, ki je močno prizadela tudi Kamnik, ste kot vodja intervencije odigrali ključno vlogo. Kako danes, osem mesecev po tem, gledate na to naravno nesrečo neverjetnih razsežnosti? Kako vam je uspelo obvladovati vse vidike na vseh prizadetih območjih?
Take intervencije ne vodi en sam človek, ampak je odvisna od celotne ekipe. Pri vodenju intervencij, tako pri gasilcih kot civilni zaščiti v občini Kamnik, smo že v preteklosti uvedli sisteme in protokole vodenja, prav tako izvajali potrebna izobraževanja članov. Z Občino Kamnik imamo podpisano pogodbo, da se vse naloge civilne zaščite na področju zaščite in reševanja prenašajo na prostovoljna gasilska društva, PGD Kamnik pa izvaja tudi vodenje intervencije, logistiko in ostale dodatne naloge, ki so potrebne.
Dva tedna pred to ujmo je bilo v Kamniku močno neurje z vetrolomom, zato smo sumili, da prihaja obdobje, ko se bodo neurja ponavljala. K sreči smo imeli že spomladi nekaj izobraževanj, na katerih smo obnovili svoje znanje. Ko je prišla avgustovska ujma, je bila gasilska ekipa in sodelovanje med gasilskimi društvi že uigrano. Seveda moram pohvaliti tudi sodelovanje vseh ostalih struktur, župana Mateja Slaparja, podžupana Uroša Pirca, podžupanje Romane Učakar, namestnice poveljnika Brigite Vavpetič, občinske uprave, kamniških gorskih reševalcev, zdravstvenih delavcev, in tudi pogodbenih podjetij Občine Kamnik, da smo intervencijo lahko začeli že takoj prvi dan, ko se je pojavilo neurje. V nadaljevanju so se v intervencijo vključili tudi policisti, vojska ter ostala društva in posamezne skupine.
Gasilci smo na teren odšli že 3. avgusta zvečer, ko so se začeli pojavljati prvi problemi, a takrat še nismo vedeli, da bodo posledice ujme tako velike. Tisto noč je bil najbolj obsežen dogodek za naše gasilce reševanje poplavljenih turistov iz Slovenia Eco Resorta, predvsem zaradi tega, ker sploh nismo imeli informacij o tem … Če ne bi naši gasilci slučajno naleteli na Francoza, ki jih je opozoril, da je v resortu katastrofa, ne bi šel nihče tja in turisti bi bili prepuščeni sami sebi. Iz poplavljenih objektov so naši gasilci rešili približno 50 ljudi, večinoma družin z otroki, med njimi tudi nekajmesečnega dojenčka.
To je bil začetek, nato pa smo si intervencijo razdelili po funkcijah, začeli z reševanjem ljudi, živali, opreme, premoženja po uradnem postopku in ugotavljali dejansko stanje. To je bilo alarmantno, saj sta bili kar dve tretjini Kamničanov tako ali drugače prizadeti, 11 tisoč ljudi je bilo brez vode, ker je reka Kamniška Bistrica odtrgala glavno vodovodno cev v dolžini približno dva kilometra, ki je oskrbovala levi del Kamnika. Glede na vse informacije, ki so prihajale, in bilo jih je ogromno, smo primerno ukrepali. Gasilci v občini Kamnik smo imeli samo v avgustovskih poplavah prek 2000 intervencij, na intervenciji je bilo več kot 3100 gasilk in gasilcev, opravili smo skoraj 54 tisoč prostovoljnih ur.
Pri takšni intervenciji so v veliko pomoč sheme, zemljevidi in organizacija reševanja po prioritetah. Vse to smo uspešno vodili tudi predvsem skozi redne sestanke vseh ekip, ki so sodelovale na intervenciji. Velik poudarek smo dajali tudi vzpostavitvi komunikacije, pretoku informacij in povezavi vseh ekip.
Čeprav je uspešnost intervencije odvisna od celotne ekipe, pa ste vi tisti, ki se na koncu odloči.
Res je. Vedno je nekdo, ki nekaj potrdi ali zavrne. Pri takih intervencijah je pomembno, da je to oseba, ki razmišlja preudarno. V svoji 40-letni gasilski karieri sem vodil večino intervencij v občini Kamnik, poleg sem bil tudi pri poplavah v 90. letih prejšnjega stoletja, ob neurju na Gozdu leta 2008 in žledolomu 2014, tako da sem imel predstavo, kaj je ključno, za kaj je treba vzporedno poskrbeti, da so ljudje vsaj minimalno oskrbljeni in da imajo potrebne informacije, da se jih pomiri, prav tako je pomembno zavedanje, da niso sami. Tako stanje ostane obvladljivo in ne eskalirajo problemi. To so bistveni elementi, ni pomemben samo potek intervencije. Na področju obveščanja občanov je izredno kakovostno svoje delo izpeljala strokovna sodelavka za odnose za javnost Občine Kamnik Lea Logar.
Kaj taka intervencija pomeni za vas? Koliko ur, dni, tednov ste vpeti vanjo?
Pri intervenciji je treba zelo paziti, da ves čas ostaneš v psihični kondiciji, da te situacija ne izmozga. Veliko pozornosti smo posvečali počitku gasilcev. To je pomemben del vodenja intervencije. Naši sestanki z vsemi udeleženci so potekali dvakrat dnevno; zjutraj smo pogledali, kaj je bilo narejeno ponoči, kaj je še treba narediti, kaj bomo delali ta dan, kje so ozka grla in kritične točke, zvečer smo pogledali, kaj je bilo narejeno, in se dogovorili za delo čez noč. V začetku septembra se je stanje toliko stabiliziralo, da smo imeli sestanke le še enkrat dnevno. Kot vodja intervencije sem bil prisoten ves dan, domov sem hodil okoli desetih, enajstih zvečer, ob pol sedmih zjutraj sem se vračal na intervencijo, ki je intenzivno trajala do 18. septembra, v manjši meri pa še ves oktober.
Torej ste bili en mesec in pol vse dneve na intervenciji. Kako ohranjate psihično in fizično vzdržljivost?
Imam veliko praktičnih izkušenj, ki mi pomagajo v takih situacijah. Hkrati dogodkov ne jemljem osebno. Pri gasilcih se ustvari podzavestna blokada, da dogajanja ne dojemamo čustveno, ampak kot problem, ki ga je treba rešiti. Seveda se to nalaga, zato so imeli gasilke in gasilci, ki so sodelovali, psihološko pomoč. Predvsem je težko, ker so v težavah sokrajani, ki jih večinoma poznaš, kar vpliva na psiho. Psihološko pomoč smo nudili tudi krajanom na terenu. Kar se tiče fizične kondicije, jo je treba ves čas vzdrževati, da si pripravljen. Jaz kolesarim, poleti plavam, na splošno pa vsako jutro od tri- do petkrat na teden telovadim. Fizična kondicija je izjemno pomembna, saj omogoča tudi, da lahko intenzivno razmišljaš, nisi pod stresom oz. delaš dlje časa in brez utrujenosti.
Kot ste omenili, ste sodelovali že v intervenciji v poplavah leta 1990. Večkrat ste opozorili, da med lanskimi poplavami in tem dogodkom ne moremo potegniti vzporednic. Kje tičijo razlike?
V devetdesetih nismo imeli takšne mehanizacije, kot jo imamo danes, poleg tega pa tudi komunikacije ne. Mobitelov takrat še ni bilo. Že leta 2014 ob žledolomu smo ugotovili, da je komunikacija problem, saj so zaradi pomanjkanja elektrike ugasnile vse bazne postaje za mobilne telefone in brezžično komunikacijo. Takrat smo morali vložiti veliko energije v ponovno vzpostavitev komunikacij, a to nas je naučilo, da smo zdaj pripravljeni. S komunikacijskimi podjetji smo dogovorjeni, da v času po izpadu električnega omrežja, ko v baznih postajah še deluje lokalno napajanje, pripeljemo in priklopimo agregate, tako da komunikacija lahko poteka nemoteno. Vsaka nesreča nas tudi kaj novega nauči. Pomembno pri avgustovski intervenciji je bilo tudi to, da je potekala med turistično sezono, zaradi česar je bilo na območju občine veliko turistov, v veliki večini tujcev. Samo s pomočjo helikopterja in GRS Kamnik smo z nedostopnih območij prepeljali 127 občanov in turistov.
Kako se v civilni zaščiti in pri gasilcih pripravljate na nove naravne nesreče, ki bodo v prihodnosti, kot napovedujejo strokovnjaki, še bolj pogoste in obsežne?
Že po žledolomu leta 2014 smo naredili analize, na podlagi katerih smo se dogovorili, kako se bodo opremila gasilska društva, da bomo kos vsem naravnim nesrečam in učinkoviti v intervenciji. Tudi zato je bila lanska intervencija, čeprav zelo obsežna in kompleksna, lažja in uspešna. Analiza je bila narejena tudi po avgustovski ujmi, na tej osnovi je dogovorjeno, kaj se bo kupovalo v prihodnje, kaj posamezno društvo potrebuje, kam bomo vložili energijo, kaj je treba še dopolniti … Seveda bomo vse to poskušali uresničiti v čim večji meri glede na razpoložljiva finančna sredstva.
Lahko rečem, da smo pripravljeni na morebitna prihodnja tovrstna neurja. Zavedati pa se je treba, da narave nikoli ne bomo mogli popolnoma nadzorovati. Neurja so bila in bodo, to je realnost; ljudje bi morali priznati premoč narave in se prilagoditi. Voda steče tam, kjer je od nekdaj tekla, izrinili smo jo ljudje. Narava nam kaže, da je ne moremo spraviti v vajeti.
Ali dejstvo, da niste zaposleni, ampak ste direktor v lastnem podjetju I.S.P., pripomore, da ste lahko dlje časa vpeti v intervencije? Kako to vpliva na delo v podjetju?
V podjetju so zaposleni tudi moji hčeri, ki sta prav tako gasilki, zato sta bili tudi onidve odsotni ves mesec, in sin, ki pa ni gasilec. Seveda se za določene poslovne poteze in dogajanje s sinom vmes tudi slišiva in se pogovoriva, predvsem pa se moram zahvaliti sodelavcem, da delo kljub moji odsotnosti poteka normalno in tekoče.
Sicer pa moram poudariti, da lastniki v podjetjih večinoma ne delajo težav zaradi odsotnosti gasilcev. Čisto povsod morda ni tako, ampak treba je razumeti, da imajo tudi podjetja svoje obveznosti in delo, ki mora biti nujno opravljeno. Seveda se v gasilski organizaciji temu prilagodimo.
