Pravijo, da je dvajsetletnik iz Komende oziroma Klanca prihodnost slovenskega kolesarstva. A Tadej Pogačar velike uspehe dosega že v sedanjosti. Tako je pred enim mesecom osvojil Dirko po Kaliforniji in postal najmlajši zmagovalec v zgodovini te dirke, pred enim tednom pa na Maratonu Franja prvič postal državni prvak v članski konkurenci, v Ljubljani je bil namreč najhitrejši v vožnji na čas. To pa še ni vse – v letošnjem letu je že zmagal na večetapni dirki po portugalski pokrajini Algarve, lani pa med drugim na Tour de’l Avenir, to je dirka prihodnosti za mlade kolesarje in polprofesionalce.
Pred vrati je Dirka po Sloveniji 2019, ki se začenja 19. junija. Ste tudi ambasador 26. izvedbe te dirke. Kakšno je počutje pred dirko, kakšna vaša forma?
Prvič po Kaliforniji stestiram formo na državnem prvenstvu v kronometru in na GP Lugano. Močno si želim doseči najboljši možen rezultat.
Že lani ste dosegli odlično četrto mesto, predlani peto. Boste letos napadli prvo? Ste glavni favorit.
Ni lahko biti v vlogi favorita, ampak bom dal vse od sebe in napadel še višja mesta kot lani in predlani.
Ali je Dirka po Sloveniji posebna, ker je domača?
Ja, Dirka po Sloveniji je ena mojih najljubših dirk, saj so navijači izjemni, poleg tega pa imamo eno najlepših pokrajin za kolesarjenje.
Konec junija pa bo še ena dirka – 1. Pokal Tadeja Pogačarja in VN Plastike Virant – ki bo v organizaciji Kolesarskega društva Rog potekala po industrijski coni v Komendi. Kaj si lahko obetamo? To je kriterijska dirka – kako poteka?
Skupaj z Miho Koncilijo in pa KD Rog organiziramo kriterij dva dni pred državnim prvenstvom in upam na čim večjo udeležbo s strani navijačev in gledalcev pa tudi, da se dirke udeleži veliko kolesarjev.
Ali je letos za vas sanjsko leto?
Ja, takega leta nisem pričakoval in je zame sanjsko.
Dosegate impresivne rezulate glede na vaša leta, pa kljub temu ste ob vsakem velikem uspehu kar malo presenečeni, vsaj tako pravite. Kako to?
Ravno zaradi starosti in dejstva, da sem med profesionalnimi kolesarsji šele prvo leto, se presenečam z dirke v dirko.
Del karavane svetovne serije ste manj kot pol leta, pa ste že slavili svojo prvo zmago na etapni dirki World Toura. So občutki po zmagi na Dirki po Kaliforniji še vedno sveži? Kako se počutite?
Še vedno so sveži in menim, da mi bodo ti spomini ostali zelo dolgo. Vedno, ko se spomnim na Kalifornijo, se počutim zadovoljno, hkrati pa me še bolj žene naprej do novih dobrih rezultatov.
Kakšni so bili odzivi kolesarskih kolegov na vašo zmago v Kaliforniji?
Čestitke so bile z vseh strani, nekateri so bili zelo presenečeni, nekateri malo manj, ampak samo s pozitivne strani.
Ekipi UAE Team Emirates ste se pridružili na pobudo Andreja Hauptmana. Kako se počutite v tej ekipi?
Tako je, z Andrejom Hauptmanom se že od nekdaj zelo dobro zastopiva in mi še vedno pomaga pri odločitvah ter mi stoji ob strani. Zaupam njemu, zato pa zaupam tudi ekipi in se počutim že domače. Zastopim se z vsemi fanti in pa tudi z vodstvom in ostalim osebjem.
Ali se je vaša vloga v moštvu po zmagi v Kaliforniji kaj spremenila?
Mogoče malo, ampak ne prav veliko. Od začetka leta so imeli v ekipi z mano dobre načrte, pazijo na moj razvoj in stremimo k temu, da se bom morda skozi leta razvil v bodočega kapetana na tritedenskih dirkah.
Kako je sama ekipa organizirana glede na pisanost zasedbe oziroma dejstva, da prihajate iz različnih držav?
Ekipa je organizirana odlično, vsak ima svoje naloge in zadolžitve, vsi se razumemo in je dobra komunikacija.
Kakšni so pogoji dela v primerjavi z vašo prejšnjo ekipo (Rog Ljubljana)?
Pogoji niso dosti drugačni. Malo je lažje ker je večji proračun ekipe in več osebja, ki ti olajša delo z malenkostmi.
Kdo in kdaj v ekipi naredi načrt, kdo se udeleži katere dirke?
Športni direktorji zasnujejo plan po koncu sezone in se potem skupaj s kolesarjem usedejo in pogovorijo, kajti posluša se tudi želje posameznikov.
Načrt ekipe je, da boste imeli na letni ravni manj tekem, kot bi jih dejansko zmogli, ampak na tistih, na katere boste šli, boste dirkali zelo intenzivno. Kakšno je vaše mnenje o tem načrtu?
Moj načrt dirk mi je všeč. Ni tako natrpan skozi leto, zato se lahko osredotočim na svoje cilje.
V vaši ekipi je tudi Jan Polanc, del Gira se je ekipi pridružil tudi Andrej Hauptman. Pomaga, ko ima človek poleg sebe domače obraze? Kakšno je vaše mnenje o Polancu in Hauptmanu? Haupman je za vas na primer dejal, da če je Roglič kralj, ste vi princ.
Z Janom se zelo dobro razumeva, saj sem pred tem delal pod okriljem njegovega očeta Marka Polanca, ki je bil moj trener. V tako veliki ekipi, kot je naša, je začetek veliko lažji, če je ob tebu znan in prijateljski obraz. Upam tudi, da se Hauptman dogovori za naslednja leta, da ostane tu z mano in Janom. Roglič je definitivno kralj, sam pa si močno želim, da nekega dne dosežem take rezultate kot on.
Če že omenjamo Giro, ne moremo mimo uspehov slovenskih kolesarjev, predvsem Rogliča in vašega ekipnega kolega Polanca. Kako komentirate končni razplet Gira?
Giro je bil fantastičen, Roglič je končal na neverjetnem 3. mestu v generalni razvrstitvi in nosil roznato maijco. Jan Polanc pa je tudi dokazal, kaj zmore, in nas vse presenetil z majico vodilnega – s tem je dosegel svoje sanje, pa tudi sanje marsikoga drugega.
Kdaj boste vi nastopili na Giru oziroma na tritedenski dirki?
Po vsej verjetnosti naslednje leto na Giru ali Vuelti.
Menda je vaša velika prednost, da ostanete mirni v vsaki situaciji, kar pri mladih, pa tudi starejših kolesarjih ni pogosto. Od kod ta vrlina?
Verjetno je tako zaradi vzgoje staršev, njima ne bi mogel biti bolj hvaležen. Pa tudi zaradi kolesarske vzgoje pod odličnimi vodstvi skozi leta v KD Rog.
Ste eden od največjih prihajajočih kolesarskih talentov. Kako sprejemate to oznako? Vam predstavlja breme ali izziv?
To mi je izziv, ker mislim, da še nisem pokazal vsega, kar zmorem.
Kaj je vaš največji strah (v zvezi s kolesarstvom)?
Največji strah, verjetno, da se poškodujem in bi bilo treba končati športno pot.
Pa največja odlika (prav tako v zvezi s kolesarstvom)?
Mislim, da je moja največja odlika vztrajnost, ki je zelo potrebna vrlina pri kolesarstvu.
V kateri kolesarski prvini ste najmočnejši – kronometer, hribi, sprint – ali kombinaciji vsega (all-rounder) in torej material tudi za tritedenske dirke?
Najbolj mi ležijo hribi, znajdem se pa tudi na kronometru in sprintu manjše skupine.
Kakšen prenos uporabljate in kakšen je vaš utrip v mirovanju?
Na cestnem kolesu uporabljam prenos 53/39-11/28. Če se umirim, v sredini dneva recimo, da imam okoli 44.
Pa se vrnimo na začetek. Kako ste pristali v kolesarskih vodah?
Miha Koncilija je tisti, ki je zvabil v kolesarstvo brata in mene.
Z vašo zmago ima Slovenija v zadnjih treh letih največ zmag (osem) med vsemi državami na dirkah svetovne serije! Ali to kaže, da je Slovenija postala kolesarska velesila? So kateri vaši vrstniki iz mladinskih vrst tudi v ostalih ekipah?
Ja, v Sloveniji se je res razvilo vrhunsko kolesarstvo. Mogoče nismo ravno velesila, smo pa manjša sila, ki odriva velesile. Seveda, nekateri vrstniki iz mladinskih vrst so že v tujini, nekateri pa še krojijo razplet dirk v domačih ekipah.
Živite v Komendi. Ste tudi prejemnik letošnjega priznanja za najboljšega športnika Občine Komenda v članski konkurenci. V Komendi so vam ob zmagah (Algarve in Kalifornija) pripravili tudi topel sprejem. Kaj vam predstavlja domače okolje?
Domače okolje je nekaj posebnega. Srečaš poznane ljudi in se veseliš teh srečanj.
Kakšno je kolesarsko življenje? Koliko se razlikuje od običajnega življenja najstnika, sedaj dvajsetletnika?
Malo se razlikuje, ni toliko časa za zabave ipd. Vendar se sam ne bi odrekel kolesarstvu za “običajno” življenje.
Tudi vaše dekle je kolesarka. Ali kakšen trening opravita skupaj?
Seveda, ampak ji včasih že jaz težko sledim. Super je, ker razumeva en drugega. Ko naju ni doma, je malo težje, ampak je toliko lepše, ko se spet srečava.
Mateja Štrajhar